Boris Pahor in izbira slovenskega jezika Deganutti, Marianna
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
11/2023, Volume:
15, Issue:
15
Journal Article
Peer reviewed
Prispevek obravnava izbiro jezika pri Borisu Pahorju. Tovrstna izbira je ključna odločitev vsakega večjezičnega pisatelja. Ob upoštevanju objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki so vplivali na ...Pahorjevo odločitev (od tržaškega družbenega, političnega in zgodovinskega konteksta pa vse do biografskih vidikov), sem pokazala, da sta imela motivacija za pisanje in Pahorjev simbolični odnos do slovenščine pomembnejšo vlogo kot njegove jezikovne veščine. Pahorjeva izurjenost v pisni uporabi italijanščine bi bila lahko v nekem trenutku njegovega življenja boljša od njegove slovenščine. Druga je bila namreč jezik, ki se ga je moral ponovno naučiti – skoraj kot samouk. Toda kar je odločilno vplivalo na njegov sklep, da bo svoje romane pisal v slovenščini, ima opraviti z nujo, da svojo zapostavljeno identiteto karseda močno izpriča.
Članek analizira jezikovni stil poročanja o največjem zunanjepolitičnem dogodku za Slovenijo: razglasitvi arbitražne odločbe. Namen članka je ugotoviti, koliko prostora so slovenski tiskani dnevniki ...namenili temu pojavu ter katere jezikovne izbire in načine upovedovanja so v svojih prispevkih uporabljali novinarji. Rezultati analize pokažejo, da (a) je arbitražna razsodba relativno kmalu po razglasitvi prešla iz prve na drugo ali tretjo stran časopisov; (b) da je bilo poročanje po razsodbi v veliki meri subjektivizirano, predvsem v Večeru in Dnevniku ter (c) da so se v večini medijev pojavljali tudi prispevki, ki so želeli delovati objektivno, zato so novinarji v njih mesto komentatorjev namenili gospodarstvenikom, politikom in mednarodnim pravnikom ter s tem tematiko izrazito objektivizirali. Nasploh avtorja zaključujeta, da so novinarji Dela najbolj skušali loviti ravnotežje med poročanjem in ustvarjanjem vtisa, medtem ko so novinarji Dnevnika in Večera k poročanju o arbitražni razsodbi pristopali veliko bolj subjektivizirano.
Le présent article se propose d’observer la traduction des realia dans les versions italienne et française du roman Vila ob jezeru (respectivement La villa sul lago et La villa sur le lac) de Boris ...Pahor. La villa sur le lac représente à ce jour le seul roman de Pahor à ne pas avoir été traduit vers le français du slovène, mais par l’intermédiaire d’une autre langue, à savoir l’italien. Après une courte présentation de l’œuvre et du concept de traduction indirecte, l’article se focalise sur les stratégies de traduction des mots ou expressions typiques du littoral slovène et de son arrière-pays, qui constituent la langue de Pahor, pour découvrir si ces éléments culturels, qui représentent un véritable défi de traduction, ont été gardés ou perdus non seulement dans la traduction indirecte en français, mais aussi, vu les contacts géographique, linguistique et culturel étroits entre la Slovénie et l’Italie, dans la traduction directe en italien.
This article discusses dilemmas that have been sent to the Language Consulting Service of the ZRC SAZU Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language by users and are related to feminatives in ...Slovenian, also shedding light on these dilemmas from the perspective of wider societal developments. Most dilemmas are connected to feminatives that are not included in dictionaries or are unfamiliar, but dilemmas often also arise when multiple feminatives are included in dictionaries or viable in terms of word formation. Though the Language Consulting Service is integrated into the search system of the Fran dictionary portal, the feminatives considered, which were not yet included in dictionaries when the corresponding questions were submitted, are at the time of writing still not included, which leads us to the question of a systematic treatment and dictionary presentation especially for feminatives that are uncommon in usage, which are most frequently the subjects of dilemmas in the Language Consulting Service.
U radu se analiziraju dvojbe koje su upućene službi jezičnih savjeta ZRC SAZU-a pri Institutu za slovenski jezik Frana Ramovša, a tiču se feminativa u slovenskome s jezičnoga i širega društvenog gledišta. Najčešće je riječ o dvojbama koje se odnose na feminative nezabilježene u rječnicima, koji su rijetki ili u slučajevima kad postoje sinonimni nazivi ili im je tvorba upitna.
V članku so obravnavane nekatere glasovne lastnosti narečne slovenščine v poznosrednjeveških rokopisnih spomenikih iz obdobja od druge polovice 14. do srede 16. stoletja. Na osnovi ...zgodovinskojezikoslovne analize relevantnih glasovnih odrazov je določena genealoška pripadnost, tj. narečna osnova jezika tistih slovenskih poznosrednjeveških rokopisnih spomenikov, ki izkazujejo diagnostične narečne glasovne lastnosti. Analizirani so Celovški ali Rateški rokopis (druga polovica 14. stoletja) in Starogorski rokopis (1492-98), Stiški rokopis, besedili I-II (ok. 1428) in besedila III-V (ok. 1440), ter Kranjski rokopis (prva polovica 16. stoletja).1
