V prispevku analiziramo jezikovne vsebine in tipologijo nalog oziroma dejavnosti za razvijanje učenčeve (ustne) komunikacijske spretnosti v razpoložljivih strokovnih učbeniških gradivih za gostinstvo ...in turizem, ki so nastali v slovenskem prostoru v zadnjih nekaj letih. Sprašujemo se, v kolikšni meri in s pomočjo kakšnih nalog in dejavnosti lahko učenec razvija ustno sporazumevanje, predvsem pa, kakšna je njihova vsebina. Preučujemo tudi, kolikšna je prisotnost avtentičnega gradiva in nalog za urjenje produktivnih in receptivnih zmožnosti, ter v kolikšni meri je v gradivih strokovna terminologija integrirana v razlago s primeri in v utrjevanje najpomembnejših slovničnih struktur. Zanima nas torej, v kolikšni meri naloge v gradivih učenca usmerjajo in pripravljajo na samostojno komuniciranje v različnih poklicnih situacijah. V raziskavi ugotavljamo, da so analizirana učna gradiva večinoma osnovana na komunikacijskem pristopu in da učence spodbujajo k ustnemu izražanju, hkrati pa ugotavljamo tudi, da je delež nalog, ob katerih učenci vadijo uporabo sporazumevalnih vzorcev in jezikovnih struktur v kontekstu zaposlenega v gostinsko turistični stroki, prenizek. Zato predlagamo, da se v učnih gradivih posveti več pozornosti sporočanjskim položajem zaposlenega v turistično-gostinski stroki in ne predvsem gostu oz. uporabniku turistično-gostinskih storitev. Ugotavljamo tudi, da bi se v učbenike moralo umestiti več avtentičnega gradiva, saj je najboljše izhodišče za spoznavanje, razumevanje in urjenje samostojne rabe ključne strokovne terminologije. Nenazadnje: tudi slovnične vaje vsebujejo predvsem splošni jezik, namesto da bi v urjenje slovnice vključili vsebine, ki so dejansko povezane z gostinsko in turistično stroko.
V prispevku so predstavljena teoretična izhodišča teorije komunikacijskega tujejezičnega izobraževanja ruskega pedagoga in didaktika E. I. Passova, predstavljena v monografiji Urok inostrannogo ...jazyka. Članek opisuje vidike tujejezičnega izobraževanja (spoznavni, razvojni, vzgojni in učni), metodično vsebino učne ure tujega jezika ter prvine t. i. logike pouka tujega jezika, ki naj jih upošteva učitelj za učinkovito spodbujanje govorne zmožnosti pri učencih.
Članek proučuje sredstva in načine prepričljivega nagovora naslovnika v besedilnih vrstah, ki so oblikovane na podlagi teorije govornega dejanja oz. besedilne funkcije.
Avtor v svojem članku pretresa občo jezikovno sliko v svetu in z njo povezano problematiko mednarodnega jezikovnega sporazumevanja. V sodobnem svetu smo pri malih jezikih in njihovih kulturah priča ...brezobzirnemu tekmovanju, boju in njihovemu izrinjanju. V zvezi s tem se je v lingvodidaktiki pokazala neizogibna potreba po izoblikovanju nove zasnove, kajti dosedanja jezikovna politika, ki upošteva samo velike evropske jezike (angleški, nemški, ruski, francoski), ni izpolnila naših pričakovanj. - V današnjem času je pred nami resen problem specialnih jezikov. V obdobju priključitve k Evropski uniji moramo imeti pred seboj dejstvo, da ima poljuben sistem, pa naj bo politični, družbeni, državni ali administrativni, svoj specialni jezik. Z vsakim sistemom je povezana posebna kultura, specifična jezikovna pragmatika, določen način izražanja in utemeljevanja itn.
Prispevek obravnava tehnike predstavljanja arhitekturnih in urbanističnih idej o prostoru ter njegovih spremembah. Poglablja se v proces sporazumevanja med sooblikovalci prostora in usmerja v ...problematiko razlik v razumevanju vizualnega jezika predstavitev, ki izhajajo iz različnih ravni sposobnosti vizualnega izražanja in razumevanja vizualnih sporočil. Poudarja problem nezavedanja posebnosti strokovnega jezika kot posledico navajenosti nanj. Predstavljena raziskava preverja in analizira vpliv abstraktnosti/konkretnosti vizualnih predstavitev na njihovo učinkovitost pri posredovanju sporočil splošni in strokovni javnosti. Ob razpravi o dognanjih se odpirajo številna nova vprašanja o možnostih zbliževanja različnih javnosti in iskanja skupnih točk. Prispevek med različnimi rešitvami za izboljšanje sporazumevanja med udeleženci pri sooblikovanju prostora izpostavlja potencial trajnega izobraževanja. A ne gre le za izboljšanje splošnega razumevanja vizualnega jezika, temveč posledično razmišlja o načinih, posrednikih in njegovih pozitivnih posledicah za kulturno okolje in prostorsko kulturo.
PDF
