Čigavi študenti smo, če ne vaši Hana Radilovič; Borut Brezar
AS. Andragoška spoznanja,
10/2022, Volume:
28, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Avtorja pojasnjujeta, kako se v slovenskem univerzitetnem prostoru v zvezi s »tujimi« študenti v zadnjem desetletju pojavljajo predsodki, diskriminatorne politične poteze in poskusi njihove ...legitimacije. V dogajanje sta se vključila prek Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Svoj pristop opredeljujeta v okviru metode participatornega akcijskega raziskovanja. Tako na področju visokega šolstva kot razmerja med delom in kapitalom se kot vztrajni ideološki potezi, ki spremljata ukrepe za krepitev razredne moči kapitala, izkazujeta neokonservatizem (posebej nacionalizem) in neoliberalizem. V študentskem in delavskem gibanju se zato v znamenje odpora proti njima gradijo solidarnostne vezi onkraj narodne pripadnosti, pri čemer je ključnega pomena radikalno izobraževanje navznoter in navzven.
Prispevek predstavlja zna.ilnosti in uporabnost akcijskega raziskovanja lastne prakse kot dejavnika profesionalnega razvoja babic in medicinskih sester. Raziskava temelji na empiri.nem anketnem ...raziskovalnem pristopu in kvantitativni metodologiji. Podatki so obdelani na ravni deskriptivne statistike, pri .emer je pri ugotavljanju statisti.no zna.ilnih razlik uporabljen preizkus Ô2. Rezultati so pokazali, da ve. kot polovica anketiranih nima izku.enj z raziskovanjem lastne delovne prakse in da jih pri raziskovanju najbolj ovira dejavnik pomanjkanja usposabljanj za razli.ne vrste raziskovanj, v katerih bi re.evali probleme iz lastne delovne prakse. Rezultati, .e posebej pri babicah, so pokazali na pomembnost intenzivnej.ega sodelovanja z delodajalci v izobra.evalnem procesu, pridobivanja izku.enj v delovnem okolju in njihovega vklju.evanja v raziskovalno dejavnost .e med .tudijem. Spoznanja na.e raziskave so prispevala k ve.jemu zavedanju o pomembnosti akcijskega raziskovanja in raziskovalne dejavnosti nasploh v izobra.evalnem procesu in programih, ki izobra.ujejo za poklice v zdravstvu.
Razmerje med izobraževanjem odraslih in razvojem lokalne skupnosti poudarjamo s predstavitvijo primera razvoja študijskih krožkov na obmejnem območju med Italijo in Slovenijo. V okviru teorije ...človeških virov in socialnega kapitala opisujemo nastanek sistema čezmejnih študijskih krožkov kot odziva na lokalne probleme. Izobraževalni model študijskih krožkov je v Sloveniji dobro razvit. Razvoj novih dimenzij in empirične podatke omogoča projekt EU. Spremljanje različnih ravni aktivnosti (izobraževalni program za mentorje, študijski krožki, okrogle mize deležnikov) kaže spodbujene lokalne izobraževalne potrebe in ponudbo hkrati. Prikazana je možnost graditve lokalnega čezmejnega sistema študijskih krožkov, povezanega z lokalnim razvojem, večnivojskim pristopom in neposredno vključitvijo različnih deležnikov. V sklepni razpravi je v ospredju pomen vertikalne in horizontalne integracije, značilne za dolgoročni razvoj, ki poteka »od spodaj navzgor«. Pestrost učnih pripomočkov in intermediarna raven omogočata več ustvarjalnosti in pobud kot formalni izobraževalni sistem, ampak le, če jih prepoznajo in spodbujajo tudi študijskim krožkom nadrejene ravni odločanja.
Raziskovalna vloga učiteljev v akcijskem raziskovanju je na pedagoških fakultetah in v podiplomskem (ekspertnem) izobraževanju že delujočih učiteljev še vedno premalo cenjena in vzpodbujana. V Srbiji ...vidijo učitelje še vedno pretežno kot posrednike in tehnike, katerih naloga je priprava in vodenje pouka po napotkih izvedencev, ki delujejo zunaj šolskih ustanov. Tako je učiteljem dodeljena bolj vloga obrtnika kot strokovnjaka in ustvarjalca. Akcijsko raziskovanje omogoča učiteljem skupaj z drugimi udeleženci v vzgojnem procesu (učenci, starši) uvajati v šolah spremembe za izboljšanje izobraževalne prakse in lasten razvoj. Spodbujanje učiteljev k akcijskemu raziskovanju lahko vodi v permanentno izobraževanje učiteljev, k spremembam v šolah, k profesionalizaciji učiteljskega poklica in v povezanost teorije s prakso. Pričujoča raziskava kaže, da statistična večina udeležencev vidi raziskovanje kot najpomembnejšo vlogo učitelja v akcijskem raziskovanju v šolah (34,62%), medtem kot se je najmanjše število udeležencev odločilo za vlogo opazovalca (1,54%). To izpričuje, da se učitelji zavedajo, kako pomembno je prevzeti vlogo praktika raziskovalca izobraževalne prakse.
PDF
