Javni odprti prostor z zelenimi površinami v mestih omogoča prebivalcem višjo kakovost bivanja. Zato je doživljanje, vedênje in uporaba odprtega prostora prebivalcev v mestih pomemben vir informacij ...za prostorsko načrtovanje. V praksi se je izkazalo, da se lahko pogledi načrtovalcev in uporabnikov močno razlikujejo. Šele obiskanost in uporaba odprtih prostorov pokaže, ali so bili ti ustrezno načrtovani. V prispevku sta na podlagi opravljene empirične raziskave v stanovanjskem območju Ljubljane predstavljena pomen in način pridobivanja podatkov o doživljanju in uporabi mestnega odprtega prostora pri prebivalcih. Namen članka je za potrebe načrtovalcev prepoznati dejavnike, ki pomembno vplivajo na zadovoljstvo prebivalcev v stanovanjskih soseskah. Uporabili smo metodo fokusnih skupin in metodo pridobivanja družbenoprostorskih obrazcev. Predvidevamo, da lahko večmetodni pristop da veljavnejše in zanesljivejše rezultate, ki so preverljivi in uporabnejši za pripravo načrtovalskih usmeritev. Predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da prebivalci sosesko večinoma zaznavajo kot območje okrog svojega doma, v katerem se poznajo in družijo s sosedi. Dejavniki, ki sprožajo zadovoljstvo prebivalcev, so vzdrževane zelene površine v bližini doma, parki z drevesi in raznoliko programsko vsebino, drevoredi, povezava zelenih površin v sistem, možnost uporabe površin za rekreacijo in šport ter urbane opreme za počitek in igro. Prostorski elementi, ki otežujejo uporabo odprtega prostora, so predvsem obremenjene prometne ulice, nezavarovani prehodi za pešce, večja območja garaž in parkirnih površin.
Članek predstavlja metodo za prepoznavanje kvalitativnih in kvantitativnih razsežnosti odprtega javnega mestnega prostora v uporabnikovi doživljajski sliki. Temelji na domnevi, da odprti prostor ...mesta v miselni predstavi ni zvezni kontinuum, kar v splošnem velja za njegovo fizično pojavnost. Odkriva, kje in kako doživlja meje konkretnega odprtega javnega prostora, v katerem je, in kaj doživlja kot soseščino takega prostora. Raziskuje torej pravila, po katerih uporabnik fizično kontinuiran odprt javni prostor v mislih strukturira na manjše enote in jih povezujejo med seboj v omrežje. S poznavanjem teh pravil je mogoče odprte javne prostore, ki jih uporabniki doživljajo izrazito pozitivno, na miselni ravni razširiti na širši prostor in tako oživiti tiste sosednje prostore, ki so doživljani z negativno konotacijo ali pa v miselni predstavi sploh niso prisotni in posledično uporabljani. Prav navzočnost ljudi pa je bistvena sestavina kvalitetnega javnega prostora.
PDF
