Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Reševanje bolnikov s helikopterjem; reševalni avtomobil na nujni poti - sirena, prevoz bolnika s helikopterjem; izjava dr. Andrej Bručan, predsednik stalne komisije za urgentno medicino Slovenije, pristanek helikopterja, notranjost helikopterja z zdravniško opremo, zunanjost Kliničnega centra.
Information:
Demanding tourists check the situation abroad in detail before travelling, even to the point as to how quickly they can expect medical help to arrive if something unexpected happens. Ljubljana has come closer to European standards in the field of ambulance transportation, with a waiting time of 13 minutes on average. The European average is 2 minutes less.
Original language summary:
Zahtevni gostje temeljito preučijo prav vse kar jih čaka v tujini oziroma državi kamor potujejo. Tudi to kako hitro lahko pričakujejo zdravniško pomoč, če se jim kaj zgodi. V Ljubljani smo se s prevozi z rešilnimi vozili približali evropskim merilom. V povprečju traja 13 minut. 2 minuti več kot evropsko povprečje.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->20 let dialize in transplantacije - druga plat medalje; dr. Marko Malovrh, vodja dializnega oddelka v »Leonišču«, dr. Aljoša Kandus, Nefrološka klinika UKC.
Information:
The celebration at the 20th anniversary of dialysis and kidney transplantation in Cankarjev dom in Ljubljana on December 15th, 1990. The celebration was very solemn, but left some other questions unanswered.
Original language summary:
V Cankarjevem domu je bila popoldne (15. 12. 1990) slovesnost od dvajsetletnici dialize in presajanja ledvic. Bilo je slovesno, kot se za jubilej spodobi, so pa nekako v senci ostala nekatera druga vprašanja.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Od 1. do 7. junija bo v Sloveniji Teden solidarnosti. Solidarnost, humanist, pomoč so besede, ki naj bi ob širših družbenih akcijah zaživele tudi v vsakdanjem življenju.
Med te sodijo solidarnostne akcije, ki jih razvija in organizira Rdeči križ Slovenije. Z zbiralnimi akcijami razvija solidarnost med ljudmi, preverja organizacijske, mobilizacijske in operativne sposobnosti organizacij Rdečega križa, ustvarja možnosti za reševanje socialnih težav, obnavlja zaloge za pomoč v morebitnih naravnih in drugih nesrečah, opozarja tudi na pomen sekundarnih, odpadnih surovin.
V lanskoletni akciji so občani zbrali 161.325 kg rabljenih oblačil in drugih uporabnih tekstilnih izdelkov, 4018 parov obutve, 57 kosov pohištva in 3500 kg odpadnega tekstila.
Na Rdečem križu ugotavljamo, da se zaradi težjih gospodarskih in socialnih razmer veča število tistih, ki prejemajo pomoč. To so predvsem organizacije invalidov, duševno in telesno prizadetih otrok in odraslih, socialni oskrbovanci, socialno ogrožene družine, bolniki in njihove družine in tisti, ki so prizadeto v naravnih in podobnih nesrečah.
Tokrat vabimo občane, da sodelujete v akciji, ki bo jutri po vsej Sloveniji, da oddate predmete, ki jih sami ne potrebujete več, so pa še uporabni. Zbirali bomo oblačila, posteljnino, obutev, pohištvo, šotore in tekstilne odpadke.
Aktivisti Rdečega križa in vozila bodo označeni z oznako Rdečega križa, darovano blago bodo pobirali od 17. do 19. ure. Zavoje odložite pred vaša vhodna vrata najpozneje do 17. ure ali pa jih predajte Krajevni ali Občinski organizaciji Rdečega križa do 19. ure.
Vsi , ki želite darovati pohištvo, bivalne prikolice ali druge večje predmete, za katere bomo morali zagotoviti dodaten prevoz, sporočite to Občinski organizaciji Rdečega križa.
Vsem, ki boste darovali in tako pomagali sočloveku, se za prispevke zahvaljuje rdeči križ Slovenije - tudi v imenu tistih, ki bodo pomoč prejeli.
Information:
A solidarity week – posters, solidarity campaigns, training first aid groups, the rescue of injured people, clothes collection and sorting them into boxes. Help for the elderly and the disabled. The Nova Gorica Red Cross Division.
Original language summary:
Teden solidarnosti – plakati, solidarnostne akcije, usposabljanje ekip prve pomoči, reševanje ranjencev, zbiranje oblačil in sortiranje v kartone, pomoč starim in invalidom, Rdeči križ Slovenije v Novi Gorici
V prispevku predstavljamo del ugotovitev raziskovalnega projekta z naslovom Prenova sosesk v Ljubljani. Raziskavo smo izvedli v zahodnem delu Savskega naselja v Ljubljani. V uvodu na kratko opisujemo ...teoretično osnovo, na kateri temelji metodologija raziskave. V nadaljevanju predstavljamo rezultate terenske raziskave, s posebnim poudarkom na pogledih stanovalcev do prenove in izboljšanja njihovega bivalnega okolja. Soočanje pogledov na problematiko prenove soseske s konkretnimi dejavnostmi (oz. nedejavnostmi) občinskih organov kaže, da trenutno obstajajo velika, potencialno škodljiva nasprotja med obema akterjema. Ugotavljamo, da več odgovornosti za sedanje konflikte nosijo prav občinski oddelki, ki so na mestni ravni odgovorni za stanovanjsko oskrbo in kakovost bivanja. Trdimo, da je dosedanje planiranje in urejanje stanovanjskih območij – od zgoraj navzdol – neprimerno, neučinkovito. Čim prej ga je treba zamenjati s sodobnejšimi pristopi, ki so že dlje uveljavljeni v razvitejših državah. Glavna teza, ki jo v prispevku zagovarjamo, je, da prenova stanovanjskih sosesk ni mogoča brez aktivnega sodelovanja stanovalcev.
Večina velikih blokovskih stanovanjskih sosesk, ki so v Ljubljani nastale pretežno v obdobju 1960–1985, so zaradi slabega vzdrževanja danes potrebna temeljite fizične prenove in infrastrukturnih ...izboljšav. Družbeno-politične transformacije in dogodki, kot so sprejetje novega stanovanjskega zakona, denacionalizacija, praktična zaustavitev gradnje družbenih stanovanj, naraščanje gradnje profitnih stanovanj in novi »igralci« na stanovanjskem trgu, so le nekateri izmed razlogov, ki so močno vplivali na zaviranje oz. upočasnitev prenove večjih stanovanjskih sosesk. Pri tem postajajo razlike med bivalno kakovostjo v teh soseskah in na drugih (sub)urbanih območjih vse bolj opazne. V tekstu smo preučevali, ali se zaradi počasne prenove in slabšanja bivalne kakovosti selijo določene skupine prebivalstva, povečujejo socialne homogenosti in socialne nestabilnosti v Ljubljani. Najprej smo analizirali spreminjanje bivalne kakovosti in potencialno mobilnost na širšem mestnem območju, nato pa podrobneje preučili primer stanovanjske soseske Savsko naselje. V sklepu smo skušali podati tudi nekatere iztočnice oz. možnosti za zaustavljanje slabšanja bivalne kakovosti in pospeševanje prenove sosesk.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
S tovarno so se domačini skušali pogoditi za odškodnine in nadomestne gradnje, torej za preselitev; že desetletja neuspešno; znak tovarne, dimnik, tovarna, ograje, izjave nepodpisanih prebivalcev, izjava Zvonimir Kristančič, član uprave, Salonit; izjava Lidija Rahotina, predstavnica Anhovcev, SIMB - kukanje skozi majhno odprtinico v ograji.
Information:
A factory “swallowing” a village. Villagers emigrating as a consequence of the ecologically disputable factory of, Salonit Anhovo. First, the inhabitants were exposed to deadly asbestos for several decades. Now the asbestos is gone, but they live with unbearable noise levels.
Original language summary:
Tovarna “požrla” vas, izseljevanje vaščanov kot posledice ekološko sporne tovarne Salonit Anhovo; najprej so bili domačini desetletja obdani s smrtonosnim azbestom; sedaj ko azbesta ni več, živijo v neznosnem hrupu.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Ozonska luknja, kopališče, kopalci, izjava Matjaž Šolinc - plastični kirurg, kopalci se sončijo na kopališču.
Information:
We were taught that water and sun are the sources of life and health. Nevertheless, things change. Due to overexposure to the sun, this year (1992) no less than 80,000 people fell sick in Austria and Germany alone.
Original language summary:
Učili so nas, da sta voda in sonce vir življenja in zdravja. Pa se stvari obračajo. Zaradi pretiranega sončenje je samo v Avstriji in Nemčiji letos (1992) zbolelo 80.000 ljudi.
Extended description:
Information:
Younger generation’s health and exercise: children in a playground, hikers, campaign healthy men and women.
Original language summary:
Zdravje mlade generacije in ...gibanje – otroci na igrišču, pohodniki, akcija kaveljci in korenine, študenti, pešci na ulici, mladi v lokalu.
Na podlagi splošnih usmeritev trajnostnega prostorskega razvoja so se oblikovala podrobna vrednostna in normativna določila za urejanje naselij. V njih je urbanistično in arhitekturno delo usmerjeno ...v načrtovanje skladno z naravnimi danostmi in skladno z za to okolje značilno oblikovanimi, identitetnimi grajenimi strukturami. Študije in podrobne analize so namreč pokazale, da vsebujejo oblikovana merila v preteklosti razvite graditeljske kulture številne vrednote, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Montažna gradnja je tako kot klasična gradnja sestavni del novih procesov v razvojnem oblikovanju naselij. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bodo potrebne korenite spremembe v arhitekturnem oblikovanju montažnih hiš, kajti njihova arhitektura je globalna, kozmopolitska in ni prilagojena v slovenskem prostoru raznovrstnim naravnim danostim in obstoječim, značilnim grajenim strukturam.
Psychological and social help for refugees. A refugee centre, children’s pictures, a statement by Dr. Anica Mikuš Kos and a psychological workshop run by Sjef de Vries.
Original language summary:
...Psihosocialna pomoč beguncem, begunski center, otroške slike, dr. Anica Mikuš Kos, psihološki seminar Sjef de Vries.
