Tommaso Campanella Tommaso Campanella; Jernej Šček; David Bandelj
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2021, Volume:
23, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Tommaso Campanella (1568–1639) je slovenskemu bralstvu znan morda poimensko in zanimiv kvečjemu aforistično kot renesančni utopist in naravoslovec de auditu. V filozofski svet enega najizvirnejših ...veleumov na pragu novega veka vstopamo skozi stranski, a ne postranski vhod bogatega korespondenčnega korpusa, ki je – tako kot glavnina avtorjevih temeljnih del – nastajal med 27-letnim prestajanjem inkvizicijske kazni, od zadnjih vzdihljajev cinquecenta do leta 1626, in ga smemo prištevati med bero velikih renesančnih epistolarijev od umotvornega Petrarke do Salutatija, Vergerija starejšega, Bracciolinija, Brunija, Barbara, Piccolominija, Ficina in Machiavellija.
V prispevku so predstavljeni doslej neobjavljena korespondenca med Josipom Stritarjem in Josipom Tominškom med letoma 1906 in 1923 in dogodki, ki so zaznamovali njun odnos.
Po smrti skladatelja Janeza Matičiča (1926–2022) je del njegove zapuščine ostal tudi v njegovem pariškem stanovanju. Ta zapuščina zaobsega skladateljeve dokumente, korespondenco, arhiv fotografij, ...fonoteko, notni material in nekaj osebnih ter tehničnih predmetov. Najzanimivejši del gotovo predstavlja korespondenca, v kateri prevladujejo pisma, ki so jih skladatelju pisali člani družine, nato pa tudi intimni prijatelji in glasbeniški sopotniki. Iz teh pisem je bilo mogoče izluščiti nekatere nove podrobnosti o skladateljevem pariškem vsakdanu in tudi nekaj novih razlogov, zakaj je skladatelj namesto treh mesecev v Parizu ostal nekaj desetletij. Spoznanja o skladateljevi osebnosti je bilo mogoče povezati z nekateri njegovimi osrednjimi estetskimi in kompozicijsko-tehničnimi značilnostmi.
Anton Primožič je leta 1936 v Studijsko knjižnico Maribor oddal svojo korespondenco z Josipom Stritarjem. Poleg pisem se je ohranil tudi prepis treh pesmi, ki jih je Stritar vrezal v brezovo lubje. ...Eno izmed pesmi na lubju (prvo) je nekaj dni pred oddajo gradiva v knjižnico objavil časopis Slovenec. Janko Glaser je leta 1939 vse tri pesmi evidentiral, nobene pa ni objavil. Urednik France Koblar je v drugi knjigi Stritarjevih Zbranih del (1953) objavil zgolj prvo in tretjo, za drugo pa v opombi navedel, da se ni ohranila. V članku stritariani dodajam izpuščeno drugo pesem, se sprašujem, kako in zakaj je do njenega izpusta prišlo, predvsem pa podrobneje analiziram posebnosti obravnave Primožičevega gradiva v Slovencu in jo skušam umestiti v proces (pre)vrednotenja Stritarjeve osebnosti in dela v literarnoobdelovalnem segmentu literarnega sistema.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V Slekovčevi zapuščini je ohranjena njegova korespondenca z precejšnjim pomembnih osebnosti tistega časa na ...Štajerskem.Predstavljeni dokument je pismo Vladimirja Levca Mateju Slekovcu iz leta 1900, v katerem se mu zahvaljuje za pomoč pri zbiranju podatkov o zgodovini Dravskega polja in mu pošilja 1. in 2. del svojega dela Pettauer Studien.Hrani: PAM, Fond Matej Slekovec, sg. 1917133/6.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V Slekovčevi zapuščini je ohranjena njegova korespondenca z precejšnjim številom pomembnih osebnosti tistega časa na ...Štajerskem.Predstavljeni dokument je Slekovčevo pismo Matiji Ljubši iz leta 1896, v katerem ga nagovarja, naj v časopisu Südsterische Post pripravi oster odgovor na neprimerno pisanje Josefa Felsnerja, urednika ptujskega časopisa Pettauer Zeitung.Hrani: PAM, Fond Matej Slekovec, sg. 1917133/6.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
The book deals with the correspondence of Žiga Zois Baron Edelstein, the most important Enlightenment-era patron and mentor of Slovenian poets, writers, and scholars. The first part of the book ...defines the position of Zois’ correspondence within the history and the genre of the letter. The second part examines its importance for Slavic national revivals. Zois’ network at the end of the 18th and in the beginning of the 19th centuries linked into Enlightenment-era Republic of Letters the greatest intellectuals of the Central Europe and the Balkans. With the centers in Ljubljana and Vienna it did not only instructed Slovenian writers and scholars, but also supported all Slavic cultural nationalisms in Austrian empire.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- »Bolezen (jetiko) nakopala si je s tem, ker je po 2- ali 3-krat na teden hodila svojega v ječi zaprtega očeta v Celji obiskovati. ...Ker je bila jako nestrpljiva, včasih ni mogla dočakati, da bi voznik napregel, ter je včasih kar hitro peš naprej šla. Enkrat jo je tako peš grede dobil dež in mokra vsedla se je na voz ter se peljala v Celje k očetu. Od tega dne začela je bolehati. Bolehala je cele dve leti, vendar je hodila okrog. V postelji je bila le zadnja dva dni. Sila rada je igrala ‘whist’, dan pred smrtjo je igrala ‘whist’ v postelji.«- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- »Bolezen (jetiko) nakopala si je s tem, ker je po 2- ali 3-krat na teden hodila svojega v ječi zaprtega očeta v Celji obiskovati. ...Ker je bila jako nestrpljiva, včasih ni mogla dočakati, da bi voznik napregel, ter je včasih kar hitro peš naprej šla. Enkrat jo je tako peš grede dobil dež in mokra vsedla se je na voz ter se peljala v Celje k očetu. Od tega dne začela je bolehati. Bolehala je cele dve leti, vendar je hodila okrog. V postelji je bila le zadnja dva dni. Silarada je igrala ‘whist’, dan pred smrtjo je igrala ‘whist’ v postelji.«- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
