Avtorja sta s kvantitativnim pristopom proučevala ključna gonila pametnega upravljanja mest na primeru Prištine. Potrebne podatke sta zbrala z anketo, ki sta jo izvedla med 1.536 posamezniki, ...izbranimi s stratifciranim verjetnostnim vzorčenjem. Z analizo glavnih komponent sta proučila notranjo strukturo vprašalnika, z regresijsko analizo pa sta določila napovednike pametnega upravljanja. Pametni urbani menedžment in pametno sodelovanje sta se izkazala za odločilna dejavnika upravljanja mesta, pri čemer je bila korelacija med pametnim urbanim menedžmentom in pametnim upravljanjem malce močnejša. Izsledki potrjujejo pomemben vpliv učinkovitih praks urbanega menedžmenta in sodelovanja med deležniki na rezultate upravljanja pametnih mest. Oblikovalci politik bi zato morali pri pobudah za razvoj pametnih mest dati večji poudarek sodelovanju med deležniki. V primeru Prištine bi morali okrepiti vključenost deležnikov ter preglednost in dostop do podatkov na področju urbanega menedžmenta, poleg tega bi se morali osredotočiti na infrastrukturo in javne storitve, saj bi to izboljšalo pametno upravljanje mesta.
V prispevku prepoznavamo besedilne in leksikalne kazalnike terminološke negotovosti ter načine tega izkazovanja ob prevzemanju in prevajanju tujih strokovnih izrazov. Pri tem se osredotočamo na ...področje menedžmenta in sorodna področja, vključujoč besedila iz dveh slovenskih revij s področja menedžmenta. Ugotovili smo, da v obravnavanih revijah le mestoma naletimo na besedilne kazalnike terminološke negotovosti in da se terminološka negotovost kaže še skozi terminološke sopomenke (leksikalni kazalnik).
Menedžment znanja v ospredje postavlja človeške vire in načrtno zvišuje njihovo vrednost. V očeh sodobnih menedžer- jev znanje pomeni najvišjo vrednoto. Učinkovito vodenje in upravljanje procesov ...znanja je njihova osrednja dejavnost; hkrati je tudi najvidnejša značilnost znanjskih organizacij. Znanje, podobno kot inovativnost in ustvarjalnost, je treba spodbujati in z njim ravnati na primerne načine. Zavezanost k pridobivanju novega znanja je odvisna od upravljanja medsebojnih odnosov, zato so skrbniki znanjskih procesov, t. i. sodobni menedžerji znanja, usmerjeni k vzpostavljanju partnerskih odnosov z vsemi člani organizacije. V središču partnerskega odnosa so posameznikove kompetence in ustvarjalna izraba znanja. Vodenje v znanjskih organizacijah s spodbujanjem k učenju, razpravi in medsebojni izme- njavi mnenj, ne nazadnje pa k osebnostnemu in profesionalnemu razvoju zaposlenih, izboljšuje kakovost dela. Slednje rezultira v razvijanju novih znanj in dvigu konkurenčnosti.
Slovenščina se uvršča med jezike, ki imajo zaradi sistemske kategorije spola in morfemske kompleksnosti njenega izražanja pri prizadevanjih za spolno pravičnost v družbi središčno vlogo. V preteklem ...letu so prizadevanja za spolno pravičnejše izražanje doživela dva vrhova: ob rabi podčrtaja kot pisnega signala za spolno nebinarnost oziroma mnogoterost ter ob odločitvi za izmenično rabo moškega in ženskega slovničnega spola kot generičnega v pravilnikih dveh ljubljanskih fakultet. V senci drugega je vprašanje podčrtaja doživelo premalo razprave; v príspevku zato s pomočjo postavk teorije jezikovnega menedžmenta, ki jih predstavljamo tudi ob primerih iz slovenske standardizacijske prakse, osvetljujemo nekatere dodatne vidike (morebitne) implementacije podčrtaja v rabo.
Hydrology is the science that deals with the processes governing the depletion and replenishment of water resources of the earth's land areas. The purpose of this book is to put together recent ...developments on hydrology and water resources engineering. First section covers surface water modeling and second section deals with groundwater modeling. The aim of this book is to focus attention on the management of surface water and groundwater resources. Meeting the challenges and the impact of climate change on water resources is also discussed in the book. Most chapters give insights into the interpretation of field information, development of models, the use of computational models based on analytical and numerical techniques, assessment of model performance and the use of these models for predictive purposes. It is written for the practicing professionals and students, mathematical modelers, hydrogeologists and water resources specialists.
Background. Leadership competences play an important role for the success of effective leadership. The purpose of this study was to examine leadership competences of managers in the healthcare sector ...in Slovenia.
Methods. Data were collected in 2008. The research included 265 employees in healthcare and 267 business managers. Respondents assessed their level of 16 leadership relevant competences on a 7-point Likert-type scale.
Results. Test of differences between competences and leader position of health care professionals yielded statistically significant differences between leader and non-leader positions. Leaders gave strongest emphasis to interpersonal and informational competences, while regarding decision making competences, the differences between leaders and other employees are not that significant. When comparing competences of healthcare managers with those of business managers, results show that healthcare managers tend to give weaker emphasis to competences related to all three managerial roles than business managers.
Conclusions. The study showed that in Slovenian health care, leaders distinguish themselves from other employees in some leadership competences. In addition, all three dimensions of leadership competences significantly distinguished the group of healthcare managers from the business managers, which indicates a serious lag in leadership competences among leaders in Slovenian healthcare
Izhodišča. Vodstvene kompetence igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnega vodenja. Namen obstoječe raziskave je bil preučiti vodstvene kompetence menedžerjev v slovenskem zdravstvu.
Metode. Podatki so bili zbrani leta 2008. V raziskavo je bilo vključenih 265 zaposlenih v zdravstvu in 267 poslovnih menedžerjev. Anketiranci so ocenili svoja raven po 16 različnih vodstvenih kompetencah na 7-stopenjski Likertovi lestvici. Rezultati. Test razlik med kompetencami in vodstvenim položajem zaposlenih v zdravstvu je pokazal na statistično značilne razlike med vodji in drugimi zaposlenimi. Vodje so bolj poudarili medosebne in informacijske kompetence, medtem ko so razlike med vodji in drugimi zaposlenimi pri odločevalskih kompetencah manj izražene. Primerjava med kompetencami menedžerjev v zdravstvu in poslovnih menedžerjev je pokazala, da imajo menedžerji v zdravstvu manj poudarjene kompetence na vseh treh menedžerskih vlogah.
Zaključki. Raziskava je pokazala, da se vodje v slovenskem zdravstvu od drugih zaposlenih razlikujejo po nekaterih vodstvenih kompetencah. Menedžerji v zdravstvu pa se od poslovnih menedžerjev razlikujejo po vseh treh dimenzijah vodstvenih kompetenc, kar kaže na resno zaostajanje vodstvenih kompetenc menedžerjev v slovenskem zdravstvu
V današnjem času so ravnatelji slovenskih osnovnih šol razpeti med vlogo pedagoškega vodje in vlogo poslovodje zavo- da. Izpolnjevati morajo tako zahteve, ki jim jih določa ustanovitelj (občina oz. ...država), ter želje in potrebe zaposlenih, ki jih vodijo. Na uspešnost dela ravnateljev zagotovo vplivajo značilnosti njihovega vodenja, te pa bi morale biti pri- lagojene karakternim značilnostim ravnateljev, zaposlenim, ki jih vodijo, pa tudi trenutni situaciji in okoliščinam šole, v kateri delajo. Dobro poznavanje vseh teh dejavnikov bi ravnateljem in vsem, ki so vključeni v njihovo izobraževanje, omogočilo boljše usposabljanje za vodenje, kar bi posledično pozitivno vplivalo na uspešnost šol.
Konceptualizacija urbanega menedžmenta že od svojih začetkov v delih Johna Rexa (1968), Raya Pahla (1970, 1975, 1979) in Petra Williamsa (1976, 1978) ni koherentna, vse bolj pa tudi presega meje ene ...discipline. Urbani menedžment so poskušali definirati številni avtorji, vendar ni nikoli prišlo do enotne opredelitve. Po mnenju Richarda Strena (1993) urbanega menedžmenta dejansko nikoli niti niso poskušali definirati, in to kljub primerjalnemu in analitičnemu delu na področju te poddiscipline. Tako do danes ni znan odgovor na Williamsovo (1978) vprašanje, ali gre pri urbanem menedžmentu za predmet, proces ali strukturo. V prispevku je predstavljena (re)konceptualizacijo urbanega menedžmenta v okviru modernizacije mestne uprave oziroma njene naloge, da v mestu ustvari zelo potrebno ravnotežje med družbenim in ekonomskim razvojem. Poleg tega so predstavljeni izsledki raziskave »Urbani menedžment v mestih v Evropski uniji (EU)«, ki implicirajo, da mesta v Evropski uniji pogosto delujejo po principih urbanega menedžmenta. Pri preverjanju, ali implementacija predlaganega modela urbanega menedžmenta pozitivno vpliva na nekatere indikatorje (ali indekse) uspešnosti, je mogoče ugotoviti, da večje ko je mesto, več dejavnikov urbanega menedžmenta uporablja; bolj ko je mesto ekonomsko uspešno (lizbonski benchmark), več dejavnikov urbanega menedžmenta uporablja, in da moč mesta (indeks moči) ni povezana z indeksom urbanega menedžmenta, kar lahko pomeni, da avtonomija mestne oblasti ni pomembna za reformiranje mestne uprave. Na podlagi empirične analize je mogoče da sklepati, da koncept urbanega menedžmenta, kot je predstavljen, obstaja in ima pozitiven vpliv na nekatere vidike delovanja mesta.
PDF
