Extended description:
Slovenija: Projekt bober, največji okoljski vodni projekt, opazovanje nadzemnih in podzemnih voda, hidrološke razmere in pitna voda, izjava Roko ŽARNIĆ, minister za okolje in ...prostor, izjava Gregor SLUGA, meteorolog, izjava Henrik GJERKEŠ, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, izjava Silvo ŽLEBIR, generalni direktor Agencije za okolje, hidrološka postaja, štorklja na polju.
Slovenia: The Environmental Agency launched the BOBER (Better Observation for Better Environmental Response) project for monitoring groundwater and surface water in order to improve the prediction of unexpected hydrological and meteorological events.
Original language summary:
Slovenija: Agencija za okolje in Projekt bober, namenjen opazovanju podzemnih in površinskih vod, s katerim bo moč dajati bolj točne napovedi izrednih hidroloških in meteoroloških dogodkov.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Posledice neurja v Zasavju, izjava Mojca Jazbinšek Volk, steklarna Hrastnik. Uničena streha na lokaciji nove steklarne, proizvodnja, poškodovane strehe, poslopja, strehe, pokrite s PVC folijo, izjava Miran Jerič, župan Občine Hrastnik, izjava Marko Sovinc, Zavarovalnica Triglav - pisarna kar na ulici, izjava Karol Pajtlar, krajan Podšentjurja pri Litiji.
A clip presenting the consequences of a massive storm in Zasavje. Mojca Jazbinšek Volk, a representative of the Hrastnik glass company talking about the damage and destruction of their new production hall. Continuing with footage of damaged buildings in Hrastnik, roofs covered with PVC film, a statement by Miran Jeric, Mayor of Hrastnik, a statement by Mark Sovinc from the Insurance Company and Karol Pajtlar, a citizen of Podšentjur pri Litiji.
Information:
Consequences of a massive storm in Zasavje.
Original language summary:
Posledice po neurju v Zasavju.
U radu se govori o prof. Ivanu Potočnjaku koji je zaslužan za prvi udžbenik iz meteorologije. Njegov rad na Gospodarskom šumarskom učilištu u Križevcima započinje 1875. gdje će godinama održavati ...nastavu meteorologije i klimatologije te rukovoditi radom meteorološke postaje. Prvi meteorološki udžbenik na hrvatskom jeziku objelodanio je 1878. Osim ovoga udžbenika tiskao je sam ili u koautorstvu i druge udžbenike za koje se malo zna, a kako su iz
različitih područja znanosti nisu se ukupno dovodili u vezu s prof. Ivanom Potočnjakom.
Extended description:
Naš kraj: Škale pri Velenju; stari zapisi, listanje, stare fotografije; izjava Herman ARLIČ, predsednik sveta KS, kaplan v kraju je bil - foto - Anton AŠKERC, razstava o kraju ...(rudarski kraj), posledice rudarjenja in selitev kraja - nova šola, novo središče, izjava krajanke, nova šolska knjižnica za kraj, prometni znak »Samo pluženo, ni posipano«, meteorološka vremenska postaja, merilec vetra, krajevna tabla.
Extended description:
Naš kraj: Škale pri Velenju; stari zapisi, listanje, stare fotografije; izjava Herman ARLIČ, predsednik sveta KS, kaplan v kraju je bil - foto - Anton AŠKERC, razstava o kraju (rudarski kraj), posledice rudarjenja in selitev kraja - nova šola, novo središče, izjava krajanke, nova šolska knjižnica za kraj, prometni znak »Samo pluženo, ni posipano«, meteorološka vremenska postaja, merilec vetra, krajevna tabla.
Our place: introducing Škale pri Velenju, a mining town.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev rudarskega kraja Škale pri Velenju.
Extended description:
Posledice neurja v Cerknem; izjava Peter Tavčar, Cerkno, Tončka Kranjc, Cerkno, blatna cesta, izjava Janja Marinič, Cerkno, Jurij Čuk, poveljnik PGD-ja Cerkno, prevrnjeni ...avtomobili, izjava Marija Močnik, Cerkno, deroča voda, izjava Srebren Okiljevič, Cerkno, razdejanje v soteski Pasice, ostanki bolnišnice Franje, deroč potok v soteski, uničena steza.
Slovenska vojna partizanska bolnica Franja je bila bolnišnica, ki je med drugo svetovno vojno od začetka zime 1943 do maja 1945 delovala blizu vasi Dolenji Novaki pri Cerknem v težko dostopni soteski Pasice. Zgrajena je bila za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Imenuje se po dr. Franji Bojc Bidovec, zdravnici te bolnišnice. Bolnica Franja je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, v času delovanja pa se je v njej zdravilo okoli 1000 borcev iz Jugoslavije in tujih vojakov tako iz držav zaveznikov kot tudi iz sil osi. Po drugi svetovni vojni je objekt prepoznaven kot zgodovinski spomenik in turistična atrakcija, dobil je znak evropske dediščine in priznanje Ameriškega združenja letalcev-vojnih veteranov. Hud naliv 18.9.2007 je z udarom vode popolnoma uničil 14 izmed 16 barak bolnišnice Franje. Oskrbnik, ki je bil v času neurja v bolnici, pa se je komaj rešil. Na originalni lokaciji sta ostali baraki 1 (za ranjence in bunker) in 9 (baraka za ranjence in mizarska delavnica). Odneslo je tudi skoraj vse iz druge svetovne vojne ohranjene predmete. Po uničujočem neurju so začeli z obnovitvenimi ter restavratorskimi deli, ki sta jih financirala Občina Cerkno in Ministrstvo za okolje in prostor RS, denar pa je tudi prišel iz zamejstva ter v obliki prostovoljnih prispevkov. Na mestih starih barak in odnesenih bolnišničnih predmetov so postavili replike, ostanek originalnih predmetov pa je v muzeju v Cerknem. Vir: Wikipedia
The effects of the storm in Cerkno; statements of Peter Tavčar and Tončka Kranjc, citizens of Cerkno, muddy roads, statements of Janja Marinič and Jurij Čuk, chief of Cerkno voluntary fire brigade, overturned cars, a statement of Marija Močnik, rushing water, a statement of Srebren Okiljevič. Shattering damage in the Pasice gorge, the remains of partisan hospital Franja, the rushing stream in a canyon, destroyed track.
The Franja Partisan Hospital was a secret World War II hospital at Dolenji Novaki near Cerkno in western Slovenia. It was run by the Yugoslav Partisans from December 1943 until the end of the war as part of a broadly organized resistance movement against the Fascist and Nazi occupying forces. Although the occupying Wehrmacht forces launched several search missions to find the hospital, it was never discovered. Today, it exists as a museum. On 18 September 2007 it was badly damaged in a flood after severe torrential rainfall. The hospital was located deep inside German-occupied Europe, only a few hours from Austria and central sectors of the Third Reich. German military activity was frequent in the general region throughout the existence of the hospital. The hospital's entrance was hidden in the forest, and the hospital could only be reached by bridges. The bridges could be retracted if the enemy was in the vicinity. In order to preserve the secrecy necessary for a clandestine hospital to operate, the patients were blindfolded during transportation to the facility. The hospital was also protected by minefields and nests of machine guns. As the hospital is in a gorge, the mass of trees and camouflaged buildings provided protection against air reconnaissance missions. The founder and first builder of the hospital was Dr. Viktor Volčjak, but the hospital was named after its manager and physician, Franja Bojc Bidove who began working there in February 1944. Extremely well equipped for a clandestine partisan operation, the hospital remained intact until the end of the war. It was designed to provide treatment for as many as 120 patients at a time, but saw almost ten times as many during its operation. Most of its patients were wounded as anti-Nazi resistance fighters, who could not go to regular hospitals because they would be arrested on sight. Amongst its patients, there were numerous nationalities, including one wounded German enemy soldier who, after being treated, remained in the hospital as a member of the hospital staff. Source: Wikipedia
Information:
A severe storm raged through Cerkno and its surroundings, destroying huts of the partisan hospital at Franja – an open air museum of historical importance in the Pasica gorge.
Original language summary:
Hudo neurje, ki je divjalo v Cerknem in okolici je uničilo barake partizanske bolnice Franje – muzeja na prostem v soteski Pasice
Extended description:
Delavci planinskega doma na Kredarici ob vsakem času gostoljubno sprejmejo obiskovalce in jim nudijo prenočišče in toplo okrepčilo. Turistični nagelj, ki ga Planinskemu društvu ...Ljubljana matica dajemo za uspešno upravljanje doma, je torej še posebej namenjen tudi njim.
Kredarica: turistični nagelj naši najvišje ležeči planinski postojanki in meteorološki postaji; zunanjost Dom na Kredarici, posnetki iz zraka, zunanjost in notranjost, planinci, kuhinja, panoramski razgled, helikopter ljudske milice, pilota, vremenska postaja, meteorologi.
Extended description:
Delavci planinskega doma na Kredarici ob vsakem času gostoljubno sprejmejo obiskovalce in jim nudijo prenočišče in toplo okrepčilo. Turistični nagelj, ki ga Planinskemu društvu Ljubljana matica dajemo za uspešno upravljanje doma, je torej še posebej namenjen tudi njim.
Kredarica: turistični nagelj naši najvišje ležeči planinski postojanki in meteorološki postaji; zunanjost Dom na Kredarici, posnetki iz zraka, zunanjost in notranjost, planinci, kuhinja, panoramski razgled, helikopter ljudske milice, pilota, vremenska postaja, meteorologi.
Kredarica: The Tourist Carnation, an award for tourism development for the highest Slovene alpine post "Kredarica".
Original language summary:
Kredarica: turistični nagelj – nagrada za razvoj turizma najvišje ležeči planinski postojanki Kredarica.
Extended description:
Information:
Flooding at the Regional Archives of Nova Gorica, which destroyed 700 tonnes of material, or in other words, 7 million documents of archival material.
Original ...language summary:
Poplava v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica je uničila 700 ton gradiva oziroma 7 milijonov dokumentov.
Extended description:
Sneg, ki je v teh dneh pobelil vsak še tako skrit kotiček Ljubljane, je osrečil tudi vsakega otroka in ga privabil v svoj objem. Razgreti in nasmejani obrazi spremljajo ...brezskrbno igranje na beli blazini vse od jutra do mraka. Temu brezskrbnemu živ-žavu pa ni prav nič podobno naporno delo pri ljubljanski cestni službi, ki mora zaradi neprestanega sneženja kar naprej hiteti. Kljub temu pa letos z veseljem lahko ugotovimo, da so ceste stalno lepo očiščene in tako lahko promet nemoteno poteka. Brez dvoma ima pri tem levji delež precej boljša mehanizacija kot lani. Kamioni le s težavo kljubujejo sodobnim in praktičnim nakladalcem snega katerega vozijo naravnost v Ljubljanico. Zima pa ni zmotila delavce, ki so na Ambroževem trgu porušili staro hišo in s tem omogočili, da je križišče bolj pregledno. Vemo, da se je prav na tem oglu zgodilo veliko nesreč. V starem delu Ljubljane poleg Tromostovja pa počiva Ljubljanski trg. Kakor zgleda, je zima pregnala skoraj vse prodajalce, razen ženice, ki se trdovratno upira snegu in kar na prostem prodaja burek. Družbo ji dela le še motorizirani prodajalec, ki pa je moral še predčasno pospraviti svoje blago in oditi. Prav gotovo je tudi temu kriva zima. Za golobe pa je dobrodošla tudi vsaka peščica hrane.
Ljubljana - winter and snow in the city; road services having trouble with snow removal.
Original language summary:
Ljubljana - zima in sneg v mestu, težave cestne službe s čiščenjem.
Extended description:
Sneg, ki je v teh dneh pobelil vsak še tako skrit kotiček Ljubljane, je osrečil tudi vsakega otroka in ga privabil v svoj objem. Razgreti in nasmejani obrazi spremljajo brezskrbno igranje na beli blazini vse od jutra do mraka. Temu brezskrbnemu živ-žavu pa ni prav nič podobno naporno delo pri ljubljanski cestni službi, ki mora zaradi neprestanega sneženja kar naprej hiteti. Kljub temu pa letos z veseljem lahko ugotovimo, da so ceste stalno lepo očiščene in tako lahko promet nemoteno poteka. Brez dvoma ima pri tem levji delež precej boljša mehanizacija kot lani. Kamioni le s težavo kljubujejo sodobnim in praktičnim nakladalcem snega katerega vozijo naravnost v Ljubljanico. Zima pa ni zmotila delavce, ki so na Ambroževem trgu porušili staro hišo in s tem omogočili, da je križišče bolj pregledno. Vemo, da se je prav na tem oglu zgodilo veliko nesreč. V starem delu Ljubljane poleg Tromostovja pa počiva Ljubljanski trg. Kakor zgleda, je zima pregnala skoraj vse prodajalce, razen ženice, ki se trdovratno upira snegu in kar na prostem prodaja burek. Družbo ji dela le še motorizirani prodajalec, ki pa je moral še predčasno pospraviti svoje blago in oditi. Prav gotovo je tudi temu kriva zima. Za golobe pa je dobrodošla tudi vsaka peščica hrane.
Extended description:
Kot Venera v morsko peno se Ljubljana prebuja zavita v jutranje meglice. Kdor pomoli krmežljavo glavo skozi okno, se vpraša: Ali bo ali ne? Lepo vreme namreč. To vprašanje nas ...te dni, ko se pripravljamo na izlete in dopuste, najbolj tare.
Mestne ulice oživijo… Ljudje se zapodijo čez cestne prelaze, se umikajo motornim vozilom, čakajo na zeleno luč semaforjev; skratka: Ljubljana nekega poletnega sne zjutraj, ob ugodni vremenski napovedi.
Različni so človeški okusi! Ti-le na primer so prišli onega poletnega dne, katerega posnetke vam kažemo, v živalski vrt. Svoj dan so začeli s smehom ob gledanju norčij naših daljnih sorodnikov. Res – zabavno, toda ali je že kdo ugotovil, kakšne občutke imajo oni za mrežo, ko gledajo nas? Menda ni bistvene razlike?
Sicer pa je v živalskem vrtu lepo. Hodiš sem in hodiš tja ter ogleduješ del narave presajene za mrežasto ograjo. Nekateri prebivalci vrta so prijazni, drugi pa se za obiske niti ne zmenijo.
Baje se bližajo pasji dnevi. To bo držalo, saj je začelo sonce dokaj neusmiljeno pripekati.
Vzeli smo pot pod noge in šli na kopališče na Ljubljanici. Kljub dopoldanskem času je bilo tam že nekaj kopalcev.
Toda voda je bila vražje mrzla in ohladiti se je dalo tudi tako. Drugi pa so ostali v senci in tiho opazovali početje športno navdahnjenih so občanov. Da, zdrava duša v zdravem telesu…
Še pogled na pogumnega kopalca… in že smo na Iliriji, znanem kopališču Ljubljane, na pestri razstavi različnih oblik in barv teles in kopalnih oblek.
Če človek reče, da so ljudje ob vročem dnevu na Iliriji kot sardine, je ta izraz dokaj skromen. Pri najboljši volji se moraš resno potruditi, da najdeš skromen prostorček na soncu. Pomislite pa, da je to šele dopoldne. Vendar pa pride na Iliriji vsak na svoj račun. Nekateri se zavarujejo pred soncem in zatem uživajo ob pogledu na mikavni mimohod brhkih ljubljanskih kopalk. Da, misliti ni greh.. Drugi pa vsemu temu pokažejo hrbet… Tretji se krepijo z obloženimi kruhki in osvežilnimi pijačami. Če ste bojazljivci, vam vesela družba kmalu pomaga v vodo.
Pri najmlajših pa je postopek seveda drugačen. Treba je biti potrpežljiv in prizanesljiv, saj pravijo, da se s silo lahko otroku voda zagnusi. Zgleda pa, da je bil tu prijem učitelja plavanja docela pravilen…
Tudi na Savi, na kopališču na Ježici je ob teh vročih dneh živahno. V glavnem so prizori na vseh kopališčih enaki, seveda z majhnimi izjemami. Tegale na primer na Iliriji ne morete videti, razen če ne špegate skozi špranjo kabine. Tudi brcati ne morete na Iliriji, razen seveda na skrivaj, nikakor pa ne takole, z vsem žarom nadobudnega nogometaša. Da, vsak po svoje. Tudi za romantiko se najdeta čas in prostor. Sicer pa, oddahnimo se malo od govorjenja…
Mimo živalskega vrta in kopališč pa je v Ljubljani še veliko načinov ohladitve. Kaj hočete, tudi za one, ki jim sonce škodi, mora biti preskrbljeno… Kaj je lepšega kot hladna kapljica po vročem in od vročine izsušenem grlu. Tako pijemo, da bi se ohladili, razveselili, kaj pozabili, ali v pijači poiskali morda skrite in neizpolnjene misli...
Tako sanjamo, utrujeni od vročine in hladilnih pijač, življenje pa teče dalje. Da, tako nekako je v Ljubljani, nekega vročega poletnega dne. V Ljubljani, pa tudi drugod.
Ljubljana: poletna vročina v mestu in iskanje koščka hladu v naravi; pogled na mesto z grajskega stolpa, promet na Prešernovem trgu, senca na klopi v parku, živali v živalskem vrtu, opice, srne, prašiči, pes na verigi, sončna pripeka skozi veje dreves, odblesk sonca v vodi, kopalci na lesenem podestu, čolnarjenje in kopanje (Ljubljanica, Sava, Ilirija), sončenje, skupina otrok bere časopis Pavliha, dekleta v kopalkah, okrepčevalnica - kiosk, met kopalca "na solato", učenje plavanja, deklica joče, igra v vodi, nogomet v naravi, sprehod, para ob vodi, opozorilna tabla, napis Gostilna Činkole na Poljanski cesti, buffet Pod gradom, hlajenje z vrčem piva, pivo s peno, gostilna Kolovrat, table drugih gostiln, moški obraz, pivec omaga in sanja o kopalki v bikiniju in vrčkih hladnega piva…
Extended description:
Kot Venera v morsko peno se Ljubljana prebuja zavita v jutranje meglice. Kdor pomoli krmežljavo glavo skozi okno, se vpraša: Ali bo ali ne? Lepo vreme namreč. To vprašanje nas te dni, ko se pripravljamo na izlete in dopuste, najbolj tare.
Mestne ulice oživijo… Ljudje se zapodijo čez cestne prelaze, se umikajo motornim vozilom, čakajo na zeleno luč semaforjev; skratka: Ljubljana nekega poletnega sne zjutraj, ob ugodni vremenski napovedi.
Različni so človeški okusi! Ti-le na primer so prišli onega poletnega dne, katerega posnetke vam kažemo, v živalski vrt. Svoj dan so začeli s smehom ob gledanju norčij naših daljnih sorodnikov. Res – zabavno, toda ali je že kdo ugotovil, kakšne občutke imajo oni za mrežo, ko gledajo nas? Menda ni bistvene razlike?
Sicer pa je v živalskem vrtu lepo. Hodiš sem in hodiš tja ter ogleduješ del narave presajene za mrežasto ograjo. Nekateri prebivalci vrta so prijazni, drugi pa se za obiske niti ne zmenijo.
Baje se bližajo pasji dnevi. To bo držalo, saj je začelo sonce dokaj neusmiljeno pripekati.
Vzeli smo pot pod noge in šli na kopališče na Ljubljanici. Kljub dopoldanskem času je bilo tam že nekaj kopalcev.
Toda voda je bila vražje mrzla in ohladiti se je dalo tudi tako. Drugi pa so ostali v senci in tiho opazovali početje športno navdahnjenih so občanov. Da, zdrava duša v zdravem telesu…
Še pogled na pogumnega kopalca… in že smo na Iliriji, znanem kopališču Ljubljane, na pestri razstavi različnih oblik in barv teles in kopalnih oblek.
Če človek reče, da so ljudje ob vročem dnevu na Iliriji kot sardine, je ta izraz dokaj skromen. Pri najboljši volji se moraš resno potruditi, da najdeš skromen prostorček na soncu. Pomislite pa, da je to šele dopoldne. Vendar pa pride na Iliriji vsak na svoj račun. Nekateri se zavarujejo pred soncem in zatem uživajo ob pogledu na mikavni mimohod brhkih ljubljanskih kopalk. Da, misliti ni greh.. Drugi pa vsemu temu pokažejo hrbet… Tretji se krepijo z obloženimi kruhki in osvežilnimi pijačami. Če ste bojazljivci, vam vesela družba kmalu pomaga v vodo.
Pri najmlajših pa je postopek seveda drugačen. Treba je biti potrpežljiv in prizanesljiv, saj pravijo, da se s silo lahko otroku voda zagnusi. Zgleda pa, da je bil tu prijem učitelja plavanja docela pravilen…
Tudi na Savi, na kopališču na Ježici je ob teh vročih dneh živahno. V glavnem so prizori na vseh kopališčih enaki, seveda z majhnimi izjemami. Tegale na primer na Iliriji ne morete videti, razen če ne špegate skozi špranjo kabine. Tudi brcati ne morete na Iliriji, razen seveda na skrivaj, nikakor pa ne takole, z vsem žarom nadobudnega nogometaša. Da, vsak po svoje. Tudi za romantiko se najdeta čas in prostor. Sicer pa, oddahnimo se malo od govorjenja…
Mimo živalskega vrta in kopališč pa je v Ljubljani še veliko načinov ohladitve. Kaj hočete, tudi za one, ki jim sonce škodi, mora biti preskrbljeno… Kaj je lepšega kot hladna kapljica po vročem in od vročine izsušenem grlu. Tako pijemo, da bi se ohladili, razveselili, kaj pozabili, ali v pijači poiskali morda skrite in neizpolnjene misli...
Tako sanjamo, utrujeni od vročine in hladilnih pijač, življenje pa teče dalje. Da, tako nekako je v Ljubljani, nekega vročega poletnega dne. V Ljubljani, pa tudi drugod.
Ljubljana: poletna vročina v mestu in iskanje koščka hladu v naravi; pogled na mesto z grajskega stolpa, promet na Prešernovem trgu, senca na klopi v parku, živali v živalskem vrtu, opice, srne, prašiči, pes na verigi, sončna pripeka skozi veje dreves, odblesk sonca v vodi, kopalci na lesenem podestu, čolnarjenje in kopanje (Ljubljanica, Sava, Ilirija), sončenje, skupina otrok bere časopis Pavliha, dekleta v kopalkah, okrepčevalnica - kiosk, met kopalca "na solato", učenje plavanja, deklica joče, igra v vodi, nogomet v naravi, sprehod, para ob vodi, opozorilna tabla, napis Gostilna Činkole na Poljanski cesti, buffet Pod gradom, hlajenje z vrčem piva, pivo s peno, gostilna Kolovrat, table drugih gostiln, moški obraz, pivec omaga in sanja o kopalki v bikiniju in vrčkih hladnega piva…
Ljubljana - summer heat and the search for a cool haven in nature and refreshment rooms.
Original language summary:
Ljubljana - poletna vročina in iskanje hladnega kotička v naravi in okrepčevalnicah.
