Prispevek obravnava različne členitve prostora v prostorskem načrtovanju in jih povezuje z načrtovalnimi postopki. Naravne členitve prostora naj bi bile značilne za načrtovanje rabe naravnih virov, ...kar je bila vsebina krajinskega načrtovanja v njegovih zgodnjih začetkih. Arbitrarno določane prostorske enote, katerih najbolj znan predstavnik so rastrske prostorske informacijske enote, pomenijo premostitev dveh povsem različnih geometrij" prostora."
Makedonsko glavno mesto je tako kot številna druga mesta v sosednjih državah doživelo radikalne spremembe, ki so v zadnjih dvajsetih letih in že prej vplivale na urbanistične procese. V zadnjem ...stoletju se je prebivalstvo Skopja povečalo za več kot desetkrat, družbene spremembe v tem obdobju pa niso vplivale samo na načrtovalske procese, temveč tudi na grajeno tkivo mesta. Posledično so mesto preoblikovale najrazličnejše dinamike. V zadnjih dvajsetih letih je razvoj Skopja zaznamoval dolg in boleč prehod – proces, med katerim se je mesto moralo prilagoditi novim kompleksnim razmeram. Kriza, ki je zajela Skopje, je povzročila slabšo kakovost grajenega okolja in ustvarila plodna tla za špekulativno gradnjo. Postalo je jasno, da urbanistično načrtovanje ne more več delovati kot orodje nadzora in razvoja, katerega glavni cilj je varovati in spodbujati javne interese. V članku so analizirane načrtovalske pobude, sprejete pred 90. leti 20. stoletja in pozneje, pri čemer so opredeljene glavne faze preobrazbe od 90. let naprej, in sicer v skladu s ključno zakonodajo, političnimi dejavniki in z upravnimi odločitvami, ki so prispevali k urbani preobrazbi mesta.
V članku se obravnava načrt urbane širitve Barcelone, ki ga je leta 1860 izdelal Ildefons Cerdà, ali natančneje, kako in zakaj je bilo mesto zasnovano na tako edinstvni način, pri čemer je imelo ...pomembno vlogo zagotavljanje storitev prebivalstvu. Cerdàjev predlog širitve je temeljil na poglobljeni družbeno-statistični študiji bivalnih pogojev v stari Barceloni. Visoka umrljivost pripadnikov delavskega razreda ter slabi zdravstveni in izobraževalni pogoji so Cerdàja napeljali k oblikovanju nove vrste urbanističnega načrtovanja, ki jo je opredelil kot »urbanizem«. V predlogu za novo mesto je predvidel posebna območja za storitve, kot so tržnice, šole in bolnišnice. V prvem delu članka so opisane urbanistične in politične okoliščine v Barceloni, predstavljeni pa so tudi statistični podatki, na katerih je Cerdà oblikoval svoj prispevek. V drugem delu članka je s pomočjo lokacijske teorije in geografskega informacijskega sistema (GIS) analiziran vzorec lokacij in prebivalcev, ki uporabljajo tržnice in bolnišnice. Na podlagi topografskih načrtov iz let 1926 in 1975 je opravljena študija razvoja širitve vse do končne stopnje. Dejanski razvoj mesta je bil drugačen od Cerdàjevega predloga, in sicer deloma zaradi nepričakovane rasti gostote prebivalstva in grajenega okolja ter večje zasedenosti stavb, vseeno pa je bil osnova za razporeditev ulic in avenij.
Solving the problem of publicly available census data disaggregation has preoccupied numerous researchers intensively. A noteworthy advance in the methodology was made thanks to the contemporary ...storage and presentation of spatial and socio-economic data in the GIS environment. It is also important that a large number of auxiliary data bases (satellite images, theme layers pertaining to land use and land cover, etc) are publicly available, and are periodically supplemented at increasingly shorter time intervals. Soil sealing data bases are another class of auxiliary data bases that pertain to land areas which have, due to anthropogenic influences, become a water-impermeable layer and indicate the level of spatial development and spatial contents that correlate to the population distribution. The soil sealing database can be a useful tool for dasymetric mapping of population, when combined with town planning documentation that describes land use and height of residential buildings. The results of such mapping can help monitor the spatio-temporal dynamics of population trends in periods between two censuses.
Za prostorsko načrtovanje je značilnih več negotovosti, ki izhajajo iz nujnosti uskladitve različnih interesov v prostoru, nujnosti sprejemanja prostorskonačrtovalnih odločitev, kompleksnosti okolja, ...prostora in družbe, ukvarjanja s prihodnostjo, ki je vedno nekoliko negotova, ter iz dvomov o pravilnosti odločitev. Odgovor na negotovost je več ukrepov, ki naj bi omilili učinke negotovosti. Ti ukrepi temeljijo na dveh osnovnih izhodiščih – standardizaciji in optimizaciji. Ukrepi se nanašajo na povečevanje znanja in razumevanja prostorskega načrtovanja, spremembo pravnih predpisov, obstoj prostorskega načrtovanja kot načina usklajevanja interesov, aktivno prostorsko načrtovanje in tvorno reševanje aktualnih prostorskih problemov, integracijo postopkov urejanja prostora in varstva okolja, izvajanje analize kot osnove delovanja prostorskega načrtovalca, način razmišljanja v alternativah, izoblikovanje jasnih prostorskih konceptov, izoblikovanje transparentnega sistema upravljanja prostora in uveljavljanje participatornih procesov.
Vključevanje strokovnega znanja v postopek prostorskega načrtovanja prispeva k temu, da so odločitve o prostorskem razvoju sprejete skladno s cilji trajnostnega razvoja. Študije ranljivosti okoljaso ...ena od načrtovalskih strokovnih podlag, katerih vloga je vnaprejšnje opozarjanje pred prekomernimi vplivi razvoja na okolje. Zaradi intenzivnih razvojnih pritiskov je upoštevanje varstvenih ciljev v državah v tranziciji še posebno zahtevno. Bosna in Hercegovina (BiH) je primer države, ki je kljub politično-upravnimtežavam, s katerimi se srečuje, prepoznala pomen strokovnih podlag za prostorsko načrtovanje. V prispevku je prikazana študija ranljivosti za prostorski načrt kantona Sarajevo, ki bo vzorčni model za pripravodrugih prostorskih načrtov v BiH. V nasprotju z najbolj razširjeno predhodno uporabo študije ranljivosti je bila v predstavljenem primeru ta uporabljena naknadno, pri čemer smo s prekrivanjem načrtovalskih kart s kartami ranljivosti ugotavljali skladnost prostorskega načrta z okoljevarstvenimi zahtevami. Kljub temu, daso cilji načrta v skladu s trajnostnim razvojem, pa je na ravni prostorskih opredelitev drugače. Rezultati so namreč pokazali, da v povprečju četrtina predlaganega razvoja posega na območja, kjer je pričakovati velike vplive na katero od sestavin okolja. Za te površinesmo predlagali iskanje alternativnih lokacij oziroma oblikovanje usmeritev za podrobnejše načrte, v katerih je treba določiti strožja merila in pogoje za gradnjo ; The potential of spatial planning to achieve sustainable development can be improved with expert input inthe planning process. Vulnerability study provides knowledge about vulnerability of natural resources to development. Intense economic pressures in transition countries make sustainable spatial developmentespecially challenging. Bosnia and Herzegovina is an example of transition country, which recognized the importance of knowledge support for planning and explicitly requires vulnerability studies as an input in the planning process. The environmental vulnerabilitystudy presented in this contribution was prepared for spatial plan for the Canton Sarajevo and will serve as a model case for other plans. Differently from prevailing ex ante use of vulnerability studies it was applied ex post, whereby the environmental compliance of the plan was assessed by overlaying it with vulnerabilitymaps. The results have shown that although the objectives of the plan follow sustainability principles, its land use designation is much less environmentally oriented. An average of 25% of planned development involves areas, which are very vulnerable from one ormore aspects. We propose to find alternative sites for these areas or to provide very strict regulations and conditions for building in detailed plans.
Scenarios are frequently used as a tool in spatial and landscape planning as they enable clear and convincing representations of planned or possible future development. Scenarios are useful because ...they enhance public participation and the exchange of information on space and processes. Their use for a particular purpose in the planning procedure depends on the type of scenario, of which there are several. This paper presents the two most commonly used typologies in detail and also presents those of some prominent representatives of futurology. The paper concludes with examples of scenario use in applicative and research studies, both foreign and local, in the fields of spatial planning and environmental protection, outlining the various methodological approaches to the design and use of scenarios. The discussion is focused on the use of appropriate types of scenarios for different tasks and draws attention to certain shortcomings and pitfalls of scenario use.
Parki in njihovi uporabniki Goličnik Marušić, Barbara
Urbani izziv,
01/2008, Volume:
19, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Prispevek obravnava rabo mestnih parkov. Tematiko o uporabniško-prostorskih odnosih kritično osvetli z dveh vidikov: dejanskih razmerij v konkretnih okoljih, pridobljenih na podlagi podatkov z več ...zaporednimi opazovanji in s kartiranjem vedenj ter s stališča načrtovalcev, ko na podlagi rezultatov delavnic komentira njihova prepričanja in razumevanje odnosov med strukturo ter členitvijo parkov oziroma njihovih delov in naravo njihove rabe. S primerjalnimi analizami pokaže, da se predstave oblikovalcev in načrtovalcev mestne krajine v nekaterih pogledih razlikujejo od dejanske rabe v prostorih, ter tako opozori na vrednost in pomen empiričnega znanja, pridobljenega na podlagi opazovanj in beleženj opažanj.
Prispevek predstavlja krajinsko in urbanistično zasnovo obsavskega prostora in severnega bežigrajskega kraka v Ljubljani. Osredotočen je na predstavitev metodoloških in vsebinskih izhodišč priprave ...zasnove ter urejanja mestnih zelenih površin širšega območja obsavskega prostora, ki kot vezni člen ter hkrati samostojna prostorska in funkcionalna celota predstavljajo izhodišče načrtovanja hidroenergetskih in urbanih ureditev. Izpostavljena je nuja prepoznavanja in reševanja stvarnih prostorskonačrtovalnih problemov, oblikovanja jasnih ciljev in konceptov, soočanja različnih prostorskih sistemov in interesov ter smiselnost oblikovanja alternativnih razvojnih scenarijev. Eno najpomembnejših izhodišč predlagane zasnove je celovito oblikovanje javnega odprtega prostora in zelenih površin. Urbanistična rešitev temelji na programsko močni, prepoznavni in členjeni Dunajski cesti, ki se jo preoblikuje v javni prostor sodobne mestne vpadnice, z jasnim zaključkom in hkrati s postopnim, okoliški morfologiji prilagojenim iztekom v obsavski prostor. To območje ima zaradi naravnih značilnosti, ohranjene kulturne krajine in dobre dostopnosti velike možnosti za razvoj prostočasnih dejavnosti. Predlagana rešitev izhaja iz izhodišča, da verige hidroelektrarn ne gre jemati le kot objekta z negativnimi vplivi na okolje, temveč tudi kot razvojno priložnost – dejansko uresničitev rekreacijskega območja vzdolž Save in način sanacije degradacij v prostoru. Predlagane so celovite prostorske ureditve vzdolž obsavskega prostora, kot del hidroenergetskih ureditev, posebna pozornost pa je namenjena aktivnemu oblikovanju različnih tipov brežin.
Javna participacija (ang. public participation) je ena od oblik sodelovanja oziroma udeleževanja javnosti v postopkih prostorskega načrtovanja, ki omogoča posameznikom in skupinam, da izrazijo svoja ...mnenja, dajejo pobude in aktivno sodelujejo v teh postopkih. Ker je javna participacija pogosto omejena le na dajanje pripomb na že pripravljene prostorske načrte, predvidevamo, da bi jo lahko izboljšali s pomočjo informacijskih tehnologij, in sicer z uporabo novih spletnih orodij. Ena takih novosti je splet 2.0 (ang. web 2.0), koncept, ki je bil prvič predstavljen v letu 2004 in je v svetovni splet prinesel veliko orodij, ki jih koristno uporabljajo socialna omrežja in različne spletne storitve kot participatorne storitve z velikim številom uporabnikov. V članku so analizirane možnosti za medsebojno interakcijo javne participacije in spleta 2.0. Predstavljene so zahteve javne participacije v postopkih prostorskega načrtovanja, osnovna orodja spleta 2.0 in njegove zmožnosti glede omogočanja participacije v procesih prostorskega načrtovanja. V prispevku je ugotovljeno, da so orodja spleta 2.0 zelo uporabna za vključevanje javnosti v procese prostorskega načrtovanja, vendar zahtevajo veliko predpriprav in dobro tehnično osnovo.
PDF
