Prispevek predstavlja Janeza Bitenca kot skladatelja otroških pesmi in glasbenih pravljic za najmlajše otroke ter kot zaslužnega za razvoj predšolskeglasbene vzgoje. Kot glasbeni urednik in pedagog ...je bil prepričan, da petje v družinskem krogu usiha, zato si je prizadeval k večji vlogi glasbene vzgoje vvrtcih in nižjih razredih osnovnih šol. Ustvarjal je besedila, melodije in pravljične pripovedi ter zasnoval izvirno metodo poučevanja otroških pesmi.
Bilo je v času, ko je fašizem na Primorskem že povsem zatrl slovensko šolstvo, razpustll prosvetna društva, načrtno potujčeval zemljepisna in osebna imena, prepovedal rabo slovenskega jezika v ...javnosti … Tako da je slovenska knjižna beseda lahko živela le še pod cerkvenimi krovi. Tudi v Zagorju na Pivki. Slovenska pesem in s tem slovenski jezik sta ljudi družila v svojevrstnem odporu in uporu. Skrajno desno sedi dolgoletni organist in pevovodja Florjan Česnik, sicer mizar in zgleden čebelar.
Kljub vojni vihri je v Trnovem pri Ilirski Bistrici uspešno deloval cerkveni mešani pevski zbor. Povezoval je dekleta in fante, vse, kar sta Trnovo in Bistrica tedaj premogla. Pevske vaje so imeli v ...Trnovski cerkvi, udeleževali so se cerkvenih prireditev in sodelovali pri bogoslužjih. Vodil jih je duhovnik Karel Babnik.V svojih pisnih spominih je g. Karel Babnik omenil tudi, da je imel veliko srečo v trenutku, ko so zavezniki brez razloga bombardirali Ilirsko Bistrico, 16. oktobra 1944, prav na semanji dan. S kolesom se je peljal iz Trnovega v Bistrico kakšno minuto prej. Odvržene bombe so že bile v zraku. Križišče, ki je bilo na udaru, je srečno prepeljal. Počilo tik je kmalu za njim. Zavezniki so tedaj odvrgli 15 bomb in povzročili ogromno škodo. Ta dan, ki je terjal 15 smrtnih žrtev, domačini imenujejo kar »krvavi sejem«. Družina Verbič je izgubila tri člane iz treh generacij, očeta, hčer in leto dni staro vnukinjo. Številna družina Matko iz Tominj, ki se je v Bistrico zatekla po požigu vasi in poboju številnih tominjskih hišnih gospodarjev, kjer so izgubili očeta, je ta dan izgubila še mamo. V trenutku bombardiranja je hitela na občino, da bi za otroke dobila pol kg sladkorja …Fotografijo je posnel fotograf Maraž v svojem ateljeju v Bistrici. Med dekleti prepoznamo večino iz prve vrste: z leve sestri Nastja in Aljoša Bičkovi, Zora Kakež, Minka Smuk, Avgusta Kakež, Eva Nauta, Majda Ličan … , med moškimi pa prepoznamo Mila Cubra, drugi v zadnji vrsti. Za krajši čas sta se pevcem pridružila tudi dva domobranska časnika. Gotovo nam bo še kdo pomagal prepoznati še koga. 201/vč
Na fotograiji Pevsko društvo Oljka. Društvo se je kasneje preimenovalo v Ivan Cankar. V zadnji vrsti, 5. z desne stoji Ludvik Pavčič. V 1. vrsti, 5. z leve pa sedi pevovodja ing. Šegula.Fotografijo ...prispevala Andrej in Marija Pavčič.
Skozi Bileško vojašnico, kjer je delovala šola pešadijskih rezervnih oficirjev, je šlo na stotine slovenskih fantov. V “XV. klasi” smo se slovenski fantje organizirali in ustanovili pevski zbor, saj ...je bilo med nami mnogo dobrih pevcev tudi iz vrst študentskega pevskega zbora Vinka Vodopivca. Mnogi pa smo se poznali tudi še iz srednješolskih časov v Ljubljani ali celo bili sošolci. Naš dirigent je bil znani glasbenik Danilo Čadež, stoji sredi slike. Nastopali smo na vojaških proslavah v vojašnici in v mestu Bileća. Bili smo deležni mnogih pohval. Da bi se izognili očitku, “da se grupiramo na nacionalni osnovi” smo pristali na petje v “jugoslovanskem pevskem zboru”. Po spominu so v pevskem zboru sodelovali še Evgen Prinčič, Branko Pepel, Ignac Regovič, Stane Grgič, Stojan Perhavec, Jurij Kunaver in drugi. Fotografija je bila posneta 26. dec. 1958. Na 45. obletnico se nas je zbralo sedem pevcev in skupaj z dirigentom Danilom Čadežem imeli še zadnje pevske vaje v Operni kleti v Ljubljani. V. Č.
V začetku 60. let je v trnovskem župnišču deloval mladinski pevski zbor. Sestavljale so ga pretežno dekleta iz zadnjih razredov Nižje gimnazije. Pevski zbor je vodil g. kaplan Ladko Pirih. Zbor je ...bil zelo uspešen s številnimi pevskimi nastopi. Pevovodja g. Ladko pa je bil mlad, duhovit in poln glasbenega znanja, zato so dekleta rada hodila na pevske vaje. G. Ladko je resnično užival v glasbi. Sredi osemdesetih let sem slučajni obisk Postojne, kjer je tedaj služboval, izkoristil za ogled postojnske cerkve. Tu sem naletel na g. Ladka. Poznala sva se še iz njegovih trnovskih časov. Z veseljem mi je razkazal cerkev in me peljal še na kor. Pohvalil je njihove orgle in že je začel igrati. Glasbena predstavitev orgel je trajala vsaj dobre pol ure. G. Ladko je užival v igranju in bil vesel, da je imel zvestega poslušalca pa čeprav samo enega.Na sliki: članice dekliškega pevskega zbora, s pevovodjo g. Ladkom Pirihom (na desni) in trnovskim dekanom Viktorjem Bercetom. Po dekliških oblačilih lahko sodimo, da je verjetno je šlo za praznični trenutek. Na sliki prepoznamo le nekaj deklet: Prva na levi je Sonja Sirol, med dekleti sta sestri Manjas, Marta Benigar, tretja z desne je Sonja Čeligoj, ki hrani objavljeno sliko.246/vč
PDF
