For the first time, an overview of plant communities in Slovenia is presented according to the Braun-Blanquet approach. In total 588 associations (and some communities classified into higher syntaxa) ...belonging to 51 classes have been registered in Slovenia. Additionally 149 syntaxa are mentioned as registered in the field or in, the literature, but not documented with relevé material. Syntaxonomical classification is based on the "EuroChecklist" and includes also the Slovenian written definition of the high-rank syntaxa.
Prvič je predstavljen pregled vseh rastlinskih združb v Sloveniji razvrščenih po Braun-Blanquetovem principu. Ugotovili smo 577 asociacij (in nekaj združb uvrščenih v višje sintaksone), ki pripadajo 47 vegetacijskim razredom registriranim v Sloveniji. Dodatno smo izpostavili 126 sintaksonov, ki smo jih opazili v naravi ali pa so jih omenili v literaturi, niso pa dokumentirani s popisnim gradivom. Sintaksonomska klasifikacija sledi seznamu "EuroChecklist", zato obenem predstavljamo tudi slovenske definicije višjih sintaksonov.
Ugotavljanje primerjalne ravni trajnostnega razvoja mest ima pomembno vlogo pri oblikovanju njihove trajnostne prihodnosti. V članku avtorji na podlagi geografske podatkovne baze, izdelane ob podpori ...geografskega informacijskega sistema, proučujejo trajnostni razvoj 17 največjih mest v Kazahstanu med letoma 2007 in 2019. Izsledki njihove raziskave kažejo, da nobeno od proučevanih mest ni doseglo stopnje trajnostnega razvoja, ki bi bila po indeksu trajnostnega razvoja mest enaka ali višja od 0,750, hkrati pa nobeno ni doseglo stopnje razvoja, nižje od 0,300. Vseh 17 mest so zato avtorji ocenili kot zmerno trajnostne. V prihodnjih raziskavah bodo proučevali, kako lahko še izboljšajo sistem proučevanja trajnostnosti mest v Kazahstanu.
V razpravi opisujemo poskus uvajanja postopkov avtomatizacije v proces izdelave slovarjev, ki smo ga uporabili v končni fazi izdelave leksikalne baze za slovenščino (LBS). Gre za avtomatizacijo dela ...leksikografskega procesa, pri katerem računalnik na podlagi vnaprej določenih parametrov izbere, izloči ter neposredno v program za izdelavo slovarja ali slovarske baze prenese vrsto leksikalnogramatičnih podatkov o konkretni lemi, ki jih leksikograf nato uporabi za pomensko analizo in končno izdelavo slovarskega gesla. Optimalnost avtomatsko izluščenih podatkov smo določali s sprotnim prilagajanjem parametrov glede na različne frekvenčne skupine lem po posameznih besednih vrstah in s postopnim prilagajanjem hevristik v aplikaciji GDEX za izbor dobrih korpusnih zgledov. Prispevek zaključujemo s prikazom vključitve postopka avtomatskega luščenja leksikalnih podatkov v predlagan slovar sodobnega slovenskega jezika.
PDF
