rispevek se osredotoča na preučitev razmerja med dnevniki iskanj uporabnikov po spletnem slovarju in korpusno pogostostjo besed. Študijo so spodbudila razmišljanja, ki so se porajala pri rednem ...slovarskem delu in jih lahko strnemo v vprašanje: kako ohranjati na korpusu temelječ slovar aktualen? Bi morala biti naslednja beseda, ki jo uvrstimo v slovar, tista, ki sledi zadnji uslovarjeni besedi na frekvenčnem seznamu besed iz korpusa? Ali bi morala biti to beseda, ki jo uporabniki najpogosteje neuspešno iščejo v slovarju? Da bi prišli do ustreznih kriterijev, so avtorji analizirali dnevnike iskanj uporabnikov danskega slovarja v obdobju od 2009 do 2012 in seznam najpogosteje iskanih besed primerjali z njihovo pogostostjo v korpusu. S proučitvijo iskalnih navad uporabnikov so avtorji želeli priti do odgovorov na sledeča vprašanja: Ali so v slovarju besede, ki jih uporabniki nikoli ne iščejo? Če je odgovor da, ali lahko na podlagi njihove pogostosti v korpusu opazimo kakšne smiselne vzorce – gre za besede iste besedne vrste, so besede zelo pogoste ali zelo redke, se pojavljajo v določenem frekvenčnem območju? Ugotovitev prispevka je, da je pogostost v korpusu dober kriterij za 20.000 najpogostejših iztočnic, medtem ko je treba pri manj pogostih besedah dodati še druge metode, med katerimi je tudi pregled iskanj uporabnikov, nadvse pomembna pa je tudi presoja leksikografov.
Prispevek predstavlja prehod slovarja Macmillan English Dictionary (MED) iz tiskanega v spletni medij s poudarkom na odločitvi, da bo slovar na voljo zgolj v spletni obliki. Pojasnjeno je ozadje ...odločitve, ki je povezana s tehnološkimi spremembami ter spremembami v navadah in potrebah slovarskih uporabnikov. Ali je bila takšna poteza neizogibna? Bodo podobno pot (prej ali slej) ubrali tudi ostali izdajatelji slovarjev? Predstavljen je razmislek o slabih plateh opustitve tiskane različice slovarja in prednostih digitalnih medijev. Splet sicer ponuja mnoge čudovite priložnosti (od katerih so številne še neraziskane), vendar pa prinaša tudi nove zahteve. Slovarski uporabniki imajo danes na voljo mnogo prostodostopnih strani referenčnih virov in s tem veliko izbire pri iskanju leksikalnih informacij. Ravno zato so založniki pod pritiskom, da morajo nenehno dodajati nove vrste vsebin, izboljševati kakovost oblikovanja slovarskih vmesnikov ter s tem uporabniško izkušnjo in – kar je najpomembneje – ohranjati vsebino aktualno, tj. čim hitreje ponuditi informacije o spremembah v jeziku. Kot je prikazano v prispevku, je posodabljanje slovarja precej več kot le dodajanje novih besed. Med izdajatelji slovarjev, zlasti med komercialnimi založbami, ki si ne morejo privoščiti izgub, je selitev v digitalni medij povzročila nemir; trenutno vlada precejšnja negotovost o dolgoročnem preživetju slovarja kot avtonomnega vira, kakšnega vsi poznamo. Kljub temu je zaključek prispevka optimističen: komunikacijske potrebe ljudi bodo tudi v prihodnosti zagotavljale potrebo po kvalitetnih leksikalnih podatkih – razlika bo le v tem, da bodo ti podatki ponujeni in se bo do njih dostopalo povsem drugače, kot smo bili vajeni doslej.
PDF