Prevajanje normativnih pravnih besedil se podreja strogim pravilom, ki se nanašajo predvsem na visoko mero natančnosti teh prevodov z vidika vsebine in jezikovne točnosti, kar izhaja iz dejstva, da ...so ti prevodi pravno zavezujoči. Pravni jezik, kamor štejemo tudi jezik normativnih pravnih besedil, ima določene ključne značilnosti. Mednje štejemo nominalizacijo in prisotnost kompleksnih samostalniških struktur ter pogosto rabo trpnika. Ker se skladenjski sistemi jezikov se med seboj razlikujejo, lahko pri prevajanju določb v mednarodnih pogodbah pričakujemo razlike med skladenjskimi strukturami povedi in stavkov v izhodiščnem jeziku in skladenjskimi strukturami v njihovih prevodih. Namen tega prispevka je prikazati rezultate kvantitativne in kvalitativne analize skladenjskih prevodnih premikov na skladenjskih ravneh povedi in stavka v slovenskih prevodih določb iz mednarodnih pogodb, napisanih v angleščini kot pravni lingvi franki. Za potrebe raziskave smo izdelali manjši enosmerni vzporedni korpus, ki je vseboval enostavčne povedi kot pogosto vrsto povedi v mednarodnih pogodbah. Glavna ugotovitev glede strukturnih premikov naše raziskave je, da se glede na angleške izhodiščne povedi v slovenščini večinoma ohranja enostavčna povedna struktura. Do premikov v zloženo povedno strukturo v slovenščini pa pride, kadar je kompleksno zložena samostalniška fraza v angleščini prevedena kot podredni stavek v slovenščini. Na ravni stavka so premiki posledica spremembe zaporedja stavčnih členov ali pa posledica spremembe angleške trpne glagolske oblike v slovensko tvorno glagolsko obliko. Vendar tudi na tej ravni premiki niso pogosti. Iz teh ugotovitev sklepamo, da se prevajalci glede skladnje držijo načela visoke natančnosti prevodov normativnih besedil z vidika ohranjanja zaporedja podanih informacij ob upoštevanju zakonitosti pravne slovenščine.
Članek obravnava strategije za prevajanje profanosti v slovenskih, hrvaških in srbskih podnapisih 20 filmov, ki so posneti v angleškem jeziku. Analiza je za vsak jezik obsegala 1.862 primerov ...profanosti – primerjava je pokazala tako skupne značilnosti kot razlike. V slovenskih podnapisih je bilo ohranjenih 51,7 % primerov profanosti, v drugih dveh jezikih pa je bil ta delež večji: 60,8 % v srbskih in 63,1 % v hrvaških podnapisih. Če je bilo v istem filmu uporabljenih več primerov istega profanega izraza oz. fraze, pogosto naletimo na različne prevodne rešitve – to velja za prevajalske strategije v vseh treh jezikih. Objektivni razlogi za to, da profanost v podnapisih ni bila ohranjena, v vseh treh jezikih obstajajo v približno petini primerov (SLO: 21,0 %; SRB: 18,8 %; HRV: 20,5 %), medtem ko lahko v preostalih primerih izogibanja profanosti govorimo o (samo)cenzuri. Podrobnejša kategorizacija primerov profanosti, ki niso bili ohranjeni, je pokazala, da je bila v slovenskih podnapisih strategija izpuščanja uporabljena bistveno pogosteje (33,9 %) kot v srbskih (26,9 %) in hrvaških (26,1 %) podnapisih, razlike med pogostostjo kategorij modulacija registra (SLO: 12,0 %; SRB: 10,9 %; HRV: 9,3 %), radikalna sprememba pomena (SLO: 1,5 %; SRB: 1,2 %; HRV: 0,9 %) in zamenjava z zaimkom (SLO : 0,9 %; SRB: 0,2 %; HRV: 0,6 %) pa so manj občutne. Primeri v vsakem izmed jezikov ponazarjajo, da lahko pogosto neohranjanje profanosti v prevodu vpliva na makrostrukturno raven filma, tj. tako na razumevanje dogodkov in karakterizacijo kot tudi na percepcijo odnosov med posameznimi liki.