V zadnjih dvajsetih letih je zeliščarstvo postalo večfunkcijska proizvodno-storitvena dejavnost, v kateri se prepletajo podjetništvo, tradicionalno znanje, kmetijstvo, varovanje naravnega okolja in ...sodoben način življenja. Ključni, relativno nov akter slovenskega zeliščarstva, so zeliščarji-podjetniki, ki na tržišče vstopajo z različnim znanjem in trženjskimi pristopi. S kvalitativno analizo polstrukturiranih intervjujev z zeliščarji-podjetniki smo za vsako podjetje izdelali kvalitativni profil in shematiziran prikaz podjetniških in trženjskih značilnosti (raznovrstnost ponudbe, prodajni kanali, možnost za širitev ponudbe, promocija, povezovanje in mreženje ter razpoložljivost delovne sile in vprašanje nasledstva). Le-te so močno odvisne od značilnosti nosilca dejavnosti, in sicer njegove starosti, zaključene formalne stopnje izobrazbe, starosti podjetja in podjetniških izkušenj ter razlogov za ustanovitev podjetja. Za uspešno delovanje zeliščarjev-podjetnikov so ključne njihove povezave z lokalnim in širšim (poslovnim) okoljem.
In Slovenia, farm tourism is among the most important supplementary activities on farm. On the other hand, its role within tourism sector is rather modest. The paper approaches the phenomenon of farm ...tourism from tourism supply and demand perspectives. Employed qualitative methods involved farm tourism holders and potential tourists on farm. The results have pointed out that the occurrence of tourist farms is primarily the result of farmers' needs and opportunities, and only on the second place of expressed demand of tourism market. Farm tourism supply and demand factors are interrelated in a rather complex way. Supply is only selectively influenced by (perceived) demand since farm tourism providers stick to extant idea/image of farm tourism and they are not putting it in question. In this way they also affect tourism demand since they shape a specific construct/image of farm tourism which attracts only some types of tourists.
Turizem na kmetiji je v Sloveniji med najpomembnejšimi dopolnilnimi dejavnostmi. Po drugi strani je njegova vloga v okviru turizma precej skromna. Prispevek obravnava turizem na kmetiji tako z vidika turistične ponudbe kot povpraševanja. Izvedena je bila anketna raziskava med člani kmečkih gospodinjstev na turističnih kmetijah, pa tudi intervjuji z njimi. Poleg tega je bilo opravljeno anketiranje potencialnih turistov na turističnih kmetijah. Rezultati so opozorili, da je razporeditev in ponudba turističnih kmetij v prvi vrsti odvisna od potreb in pričakovanj lastnikov kmetij. Ponudba in povpraševanje turističnih kmetij sta tako povezani na precej zapleten način. Povpraševanje le selektivno vpliva na ponudbo, saj ponudniki tovrstnih storitev večinoma oblikujejo/gradijo na obstoječi podobi. Na ta način tudi vplivajo na oblikovanje specifične podobe turizma na kmetiji, ki (ne)privlači določene vrste turistov.
Turizem na kmetiji je v Sloveniji med najpomembnejšimi dopolnilnimi dejavnostmi. Po drugi strani je njegova vloga v okviru turizma precej skromna. Prispevek obravnava turizem na kmetiji tako z vidika ...turistične ponudbe kot povpraševanja. Izvedena je bila anketna raziskava med člani kmečkih gospodinjstev na turističnih kmetijah, pa tudi intervjuji z njimi. Poleg tega je bilo opravljeno anketiranje potencialnih turistov na turističnih kmetijah. Rezultati so opozorili, da je razporeditev in ponudba turističnih kmetij v prvi vrsti odvisna od potreb in pričakovanj lastnikov kmetij. Ponudba in povpraševanje turističnih kmetij sta tako povezani na precej zapleten način. Povpraševanje le selektivno vpliva na ponudbo, saj ponudniki tovrstnih storitev večinoma oblikujejo/gradijo na obstoječi podobi. Na ta način tudi vplivajo na oblikovanje specifične podobe turizma na kmetiji, ki (ne)privlači določene vrste turistov.
V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti regionalne komponente pri načrtovanju razvoja podeželja. Urejanje podeželskega prostora in razvoj teh območij se je začel v srednjeevropskih državah ...pred približno tridesetimi leti predvsem zaradi velikih strukturnih sprememb v posameznih dejavnostih. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je tudi Slovenija poskušala razviti metode urejanja in razvoja podeželja, žal pa smo ostali bolj pri poskusih. Uvajanje regionalne komponente je nujnost, saj razvoj ne more biti uspešen zgolj na manjši prostorski enoti.
Prispevek pojasnjuje vlogo podeželja v sodobnih družbenih procesih s poudarkomin na pomenu prepletanj med mesti in podeželjem. Poudarek je na pregledu sodobnih teženj v razvoju naselij in rabe ...površja. Z njimi opozarjamona procese, ki potekajo v nasprotju z želenimi cilji. S simuliranjem razvojnih posledic v več tipičnih območij z različnimi razvojnimi možnostmi se opirajoč na spontane procese opredeljujemo do zaraščanja kmetijskih zemljišč in preobrazbe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča. V zaključku s pomočjo simulacijskega modela podajamo možne usmeritve za nadaljnji gospodarski razvoj na podeželju.
V prispevku je analiziran pomen politike razvoja podeželja v glavnih strateških dokumentih in izvedbenih ukrepih kmetijske politike. Kvalitativna analiza Nacionalnega strateškega načrta za programsko ...obdobje 2007 - 2013, ki zajema raven usklajenosti politike z razvojnimi potrebami in cilji, predstavlja okvir za kritično oceno sprejemljivosti posameznih ukrepov. Obseg in struktura finančnih sredstev, ki jih za različne spodbude namenja država, kažeta na izrazito povečan gospodarski, socialni in okoljski pomen razvoja slovenskega podeželja.
Kmetijstvo je v nekdanjih agrarnih družbah pomembno vplivalo na gospodarsko in družbeno življenje na podeželju. S pojavom industrializacije se je začel vpliv zmanjševati, kar je povzročilo splošno ...zaostajanje podeželja. To je postopno vodilo do oblikovanja politik in programov za pospešen razvoj podeželskih območij po načelu celovitosti in v teh konceptih je dobilo kmetijstvo nov, razširjen pomen: poleg gospodarske funkcije so mu začeli pripisovati tudi prostorskoposelitveno, ekološko, socialno in kulturno funkcijo. Zaradi takšne večnamenskosti so se pojavile težnje po enakovredni integraciji kmetijstva v vsak razvojni načrt podeželja na lokalni, regionalni in državni ravni. V prispevku je s časovnim okvirom – od druge svetovne vojne do začetka proračunskega obdobja Evropske unije 2007–2013 – predstavljen potek krepitve zavesti o večnamenskosti kmetijstva in njegovi vlogi v razvoju podeželja v zahodnoevropskih državah na eni strani in v Sloveniji na drugi. Slovenski kmetijski politiki je posvečene največ pozornosti od osamosvojitve leta 1991 do priključitve Evropski uniji leta 2004.
PDF
