The region of Tarnava Mare in Southern Transylvania contains extensive semi-natural open landscapes maintained by predominantly low-intensity farming, which is widespread in Romania and indeed many ...areas of Eastern Europe. Threats to these species-rich habitats from agricultural intensification and land abandonment have been increasing in recent years, to a large extent linked with Romania’s accession to the EU in 2007. At the same time, however, the opportunities for biodiversity conservation in the area have expanded. In 2008, the region became a Site of Community Importance (SCI) as part of the Natura 2000 network, and farmers have applied agri-environment schemes as part of the EU Common Agricultural Policy since 2006. Furthermore, the Tarnava Mare region has been the location of several EU and nationally funded projects combining research, practical and information measures. In this article, we review these various instruments from the practical perspective of an NGO that has been working since 2004 to support High Nature Value farmland and rural communities in this region. We focus on three major support measures - agri-environment schemes, Natura 2000, and publicly funded conservation projects - and consider their effects individually and collectively. We conclude that the presence of multiple instruments can have synergistic effects on the conservation of semi-natural open habitats such as HNV farmland, and that this overlap provides a certain amount of resilience: if one instrument fails, another may fill the gap. Cross-cutting projects combining research with activities to tackle the “problem” of the socio-economic undesirability of low-intensity farming as well as the “symptom” of the loss of HNV farmland are also particularly important in this context.
Na območju Tarnava Mare v južni Transilvaniji najdemo ekstenzivno polnaravno odprto krajino, ki se ohranja predvsem z nizko intenzivnim kmetijstvom, ki je splošno razširjeno v Romuniji in številnih drugih območjih v vzhodni Evropi. Ogroženost teh vrstno bogatih habitatov se v zadnjih letih povečuje zaradi intenziviranja kmetijstva in opuščanja obdelovanja kar je v veliki meri povezano z vstopom Romunije v EU leta 2007. Obenem pa so se na tem območju povečale možnosti za ohranjanje biodiverzitete. V letu 2008 je regija postala območje pomembno za skupnost (SCI) kot del omrežja Natura 2000 in kmetje so se vključili v kmetijsko- -okoljske sheme kot del skupne kmetijske politike EU od leta 2006. Dodatno so v regiji Tarnava Mare izvajali številne evropske in nacionalne projekte v kombinaciji z znanstvenimi raziskavami, praktičnimi ukrepi in osveščanjem. V članku predstavljamo različne praktične inštrumente z vidika NVO, ki podpira kmetijstvo z visoko vrednostjo narave (HNV) od leta 2004 in podeželsko skupnost v tej regiji. Osredotočili smo se na tri glavne podporne ukrepe - kmetijsko-okoljske sheme, Naturo 2000 in javno financirane naravovarstvene projekte in preučili njihove posamične in skupen učinek. Zaključimo lahko, da imajo lahko številni inštrumenti sinergistične učinke na varstvo pol naravnih odprtih habitatov, kot je na primer kmetijstvo z visoko vrednostjo narave (HNV). To prekrivanje ukrepov zagotavlja določeno odpornost, saj če en inštrument ni uspešen, ga lahko nadomesti drugi. Interdisciplinarni projekti, ki združujejo raziskave z dejavnostmi, ki rešujejo probleme socio-ekonomske nezaželenosti kmetovanja z nizko intenzivnostjo in zmanjševanja kmetovanja z z visoko vrednostjo narave (HNV) so še posebej pomembni v tem okviru.
The article analyses Common agricultural policy (CAP) Health Check (HC) negotiations process and outcome. It proposes realist, structural economic model, based on Moravcsik's liberal ...intergovernmental theory, which has distinct conceptual and methodological characteristics from major theoretical models on recent CAP reforms. Instead of focusing on institutionally embedded European policy-making, it is proposed that national interest articulation process is relatively autonomous, that common decisions are determined through two level distributional bargaining games and that policy changes are essentially underpinned by global development of competitive forces. Research is focused on formal statements and positions expressed by actors involved in the process, on economic rationale of different mechanisms and on CAP's economic effects on different interest groups. Analysis which heavily draws from specialized first and second hand resources supports the proposed model. It is concluded that state-structured decision making and economic forces development are driving CAP reforms towards greater national flexibility in targeting and financing.
Članek analizira proces Zdravstvenega pregleda Skupne kmetijske politike (SKP) in njegov končni izid. Predlaga realistični, strukturni ekonomski model, osnovan na Moravcsik-ovi liberalni medvladni teoriji, ki se konceptualno in metodološko razlikuje od prevladujočih teorij, ki pojasnjujejo zadnje reforme SKP. Namesto poudarjanja institucionalno vpetega evropskega političnega procesa, model predpostavlja, da je proces oblikovanja nacionalnih interesov držav članic relativno avtonomen, da skupne odločitve določajo dvostopenjska pogajanja in da na aktualne spremembe v politikah ključno vpliva razvoj svetovnih konkurenčnih sil. Raziskovalno delo se osredotoči na formalne izjave in interesne pozicije, ki so jih izrazili akterji vključeni v proces, na ekonomsko vlogo posameznih mehanizmov in na učinke SKP na različne interesne skupine. Analiza, ki črpa iz primarnih in sekundarnih virov, podpira predlagan model. Članek zaključuje, da državo-centrično odločanje in razvoj ekonomskih silnic vodijo reforme SKP proti večji nacionalni prožnosti pri ciljih in financiranju skupne politike.
Češka republika in Slovenija sta že štiri leta članici Evropske zveze, kar med drugim tudi pomeni, da sta prevzeli evropski pravni red in se prilagodili skupni kmetijski politiki (SKP), ki je v obeh ...državah prinesla številne spremembe kmetijskega sektorja. Izpostavljeni so izbrani ukrepi SKP, njihova vzpostavitev in razlike med državama, za boljšo pojasnitev je bila v raziskavo vključena študija dveh primerov v Sloveniji in na Češkem.
Kmetijstvo je v nekdanjih agrarnih družbah pomembno vplivalo na gospodarsko in družbeno življenje na podeželju. S pojavom industrializacije se je začel vpliv zmanjševati, kar je povzročilo splošno ...zaostajanje podeželja. To je postopno vodilo do oblikovanja politik in programov za pospešen razvoj podeželskih območij po načelu celovitosti in v teh konceptih je dobilo kmetijstvo nov, razširjen pomen: poleg gospodarske funkcije so mu začeli pripisovati tudi prostorskoposelitveno, ekološko, socialno in kulturno funkcijo. Zaradi takšne večnamenskosti so se pojavile težnje po enakovredni integraciji kmetijstva v vsak razvojni načrt podeželja na lokalni, regionalni in državni ravni. V prispevku je s časovnim okvirom – od druge svetovne vojne do začetka proračunskega obdobja Evropske unije 2007–2013 – predstavljen potek krepitve zavesti o večnamenskosti kmetijstva in njegovi vlogi v razvoju podeželja v zahodnoevropskih državah na eni strani in v Sloveniji na drugi. Slovenski kmetijski politiki je posvečene največ pozornosti od osamosvojitve leta 1991 do priključitve Evropski uniji leta 2004.
PDF
