Kot je to v navadi, je bila nasa udeleiba vnaprej pospremljena z objavljenimi referati: tokrat v Jezikoslovnih zapiskih 1911 (2013) s podnaslovom Slovensko in slovansko. Poleg zgoraj omenjenih ...kolegov sta svoja prispevka za Minsk objavila tudi Mira Kranjc Ivic (FF UM) in Matej Sekli (FF UL). To stevilko Jezikoslovni zapiskov je uredil kolega Peter Weiss v sodelovanju s predsednico Slovenskega slavisticne komiteja Alenko Alenka Sivic Dular. Tokratno slovensko zastopstvo je bilo v celoti jezikoslovno, kar je, vsaj upam, Cisto nakljucje. Ne glede na materialne in sicersnje razmere v nasi slovenisticni in slavisticni stroki bi bilo namrec smotrno, da Slovenci izkoristimo dodeljeni udelezenski delez na tako velikih strokovnih srecanjih, in po moznosti zastopamo tudi razlicna podrocja znotraj slovenisticne in slavisticne stroke. Tokrat smo zastopali sodobni slovenski jezik, etimolosko-onomasticno podrocje slovensCine in zgodovinskorazvojni vidik slovensCine. Razen Alenke Sivic Dular, ki je kot clanica Mednarodnega slavisticnega komiteja imela se druge obveznosti, smo drugi slovenski udelezenci veCinsko imeli dye nalogi, in sicer predstavitev referata v doloceni sekciji in aktivno udelezbo v tematskem bloku dolocene Komisije; Slovenci smo tokrat aktivno sodelovali v Etimoloski komisiji, v Komisiji za besedotvorje slovanskihjezikov in v Komisiji za slovnicno zgradbo slovanskihjezikov.
Die Gestalt und der Lebenslauf von Vatroslav Jagić werden gewöhnlich im Zusammenhang der Wissenschaftsgeschichte gesehen und dargestellt. Er wird als einer der begründer der slawischen Philologie ...behandelt, was er zweifelsohne auch war. Darüber ist schon viel gesagt worden. Deshalb werden Leben und Werk von Jagić hier in einen ganz anderen Kontext gestellt. Er wird hier als bedeutende Gestalt der kroatischen Kulturgeschichte des neunzehnten und des Anfangs des zwnzigsten Jahrhunderts betrachtet. Im hier gesteckten Rahmen war es nur möglich, auf einige Punkte und Fragestellungen himzuweisen, für die Jagićs Gestalt besonders aufschlussreich und durch die Fragen, die sich im Zusammenhang mit ihr stellen, höchst anregend ist.
Ia skopa ugotovitev je potrebna vsaj beinega pojasnila. Slavistika je kmalu po zacetku 19. stoletja pa tja do njegove druge polovice zagovarjala trditev, da so se juzni Slovani naselili na Balkan v ...dveh valovih. Prvi, ki se je s presledki razprostiral od Crnega rnorja do Panonije in vzhodnih Alp, je bil etnieno in jezikovno soroden in je ohranil prvotno skupno irne Slovani. V vrnesni prostor je posegel drugi val, ki so ga sestavljali etnicno nekoliko drugacni Srbi in Hrvati. Iakemu pogledu na etnogenezo juznih Slovanov se je pridruzila karantansko-panonska teorija 0 izvoru starocerkvenoslovansCine, na katerije terneljilo preprieanje, da sta starocerkvenoslovansCina in slovensCina v kar najtesnejsi sorodstveni zvezi, tako da se jirna prilegata irneni »stara« in »nova slovensCina«. Poterntakern bi sodili starocerkvenoslovanski teksti v zgodovino slovenskega slovstva; in res so jih tja pod oznako »staroslovenski « uvrseali literarni zgodovinarji od Janeziea in Marna do Kleinrnayra in Glaserja. Strekelj je tu in v skladu z novejsirn razvojern stroke zavzel drugaeno stalisee, ki rnu je dajal osnovni ton Jagic. On in njegov ucenec Oblak sta utemeljila makedonski izvor starocerkvenoslovansCine in ko se je njuna teorija splosno uveljavila, je bil stern ovden razlog za uvrseanje starocerkvenoslovanskih tekstov v slovensko literarno zgodovino. (prim. DOLINAR 2007: 66-69) Njen sestavni del je pri Streklju ostala sarno cirilrnetodovska rnisija v Velikornoravski in Panoniji. Strekljeve poglede na kajkavsko slovstvo je pray tako mogoce razloziti na temelju razvoja juznoslovanske filologije. Kopitar in Miklosie sta zaradi jezikovnega sorodstva pristevala kajkavce v slovensko obrnoeje. Njune nazore 0 jezikovni diskontinuiteti, izviraj°Ci iz slovanske naselitve v dveh valovih, je nadornestil Jagic s teorijo o jezikovni blizini rned vserni juznirni Slovani. To porneni, da so juznoslovanska narecja od skrajnega zahoda do skrajnega vzhoda naselitvenega podrocja med seboj v sorodstvenern razrnerju, tako da bliznja geografska sosesCina porneni tudi veejo jezikovno sorodnost. Jagiceva argurnentacija je tu pretezno jezikoslovna. Pri obravnavi slovstvenih vprasanj je bil pripravljen pritegniti se kulturne, verske in politicne vidike, vendar jih v glavnem ni izcrpal. Njegova vodilna vloga v tedanji mednarodni slavistiki pa je Streklju ocitno bila zadosten razlog za to, da je na temelju bliinjega sorodstva rned vzhodnostajerskirni in kajkavskirni narecji razurnel kajkavsCino po izvoru kot del slovenskega jezika in uvrstil kajkavsko slovstvo v starejsih zgodovinskih dobah v slovensko obrnocje. To se je zgodilo sarnournevno, brez ustrezne argurnentacije. Strekelj se narnrec nikjer nacelno ne izjasni 0 slovenski narodnostni pripadnosti kajkavskega slovstva, Ie tu in tarn rnu pri obravnavi posarneznih piscev uide kaka izdajalska pripomba, ki kaie v to smer Sprico tega lahko sarno posredno skleparno, da so jezikoslovni in narodopisni razlogi, ki so govorili v prid blizini kajkavsCine s slovensCino, pri njern prevladali nad kulturnozgodovinskirni in drz.avnopoliticnirni, ki so pricali 0 razlikah rned njirna. Ta odl°Citev, s katero je dejansko prisvojil dobrsen del hrvaske slovstvene tradicije, pa v slovenski literarni zgodovini ni nasla posnernovalcev; eden redkih, ki je sel po njegovi sledi, je bil Grafenauer v Kratki zgodovini slovenskega slovstva (1, 1917). Predavanja z naslovorn Zgodovina slovenskega slovstva v stirih sernestrskih tecajih segajo od zacetkov do sodobnosti. To je prvi zapis s sledovi poznejse redakcije, torej po obsegu in kakovosti precej neizenacen. Casovno zaporedje obravnave poteka skladno s periodizacijsko shemo, ki pa ni dosledno izpeljana. Prvi tecaj obsega dye poglavji, oznaceni kot »pocetki slovenskega slovstva« in »protestantovska doba« s podpoglavjem »protireformacija«. Tudi naslednji tecaj je dvodelen. Prvo poglavje ni naslovljeno z nobenirn periodizacijskirn terrninorn, iz teksta pa je razvidno, da zanj se najbolj velja oznaka »katoliska doba«. Drugo je z naslovorn oznaceno kot »doba osvetna ali predromanticna (1765-1830)«. 2 Tudi v tretjem, vsebinsko enotnern tecaju bi srneli pricakovati uvodno oznako dobe, vendar srecarno terrnine »rornanticen«, »rornantika« oz. »rornantizern« sele na sredini rned orisorn Presernovega zivljenja in karakteristiko njegovega opusa, obcasno pa se pojavljajo se proti koncu poglavja pri avtorjih graskega kroga. Povod za drugacno urnestitev periodizacijske oznake je v tern, da sta konec drugega in zacetek tretjega tecaja vsebinsko povezana: drugi se konca s crkarsko pravdo in z ekskurzorn 0 Metelkovern poznejsern delovanju, tretji se zacne s Coporn po crkarski pravdi in nadaljuje s Kranjsko cbelico. OCitno je irnel Strekelj tezave z rnejo rned razsvetljenstvorn in rornantiko inje 0 rornantiki izrecno spregovoril edinole pri Presernu, rnedtern ko se je opredeljevanju dobe pri njegovih vrstnikih in pri splosni karakteristiki slovstva rajsi izognil. Tudi pri cetrtern tecaju je izbral sestavljen opis »doba izza ilirizrna, doba Novic in prebuje 1. 1848, doba Slovenskega Glasnika in Stritarjevega Zvona«. Za »realizern« v vlogi casovno opredeljenega periodizacijskega term ina je bilo v slovenski literarni zgodovini se prezgodaj, dasiravno sta kritika in publicistika ze zivahno razpravljali 0 njern. Pac pa se v Strekljevi obravnavi Preserna pojavlja »realizern « kot ahistoricna, tipoloska oznaka, ki opisuje kornpleksen odnos pesnika in njegove poezije do stvarnosti.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Matej Rode se je rodil 6. junija 1930 materi Rozaliji Rode (rojeni Baloh) in očetu Mateju Rodetu v kraju Meljine v Boki Kotorski. ...Njegov oče je bil mornariški intendant in zato se je družina pogosto selila. Del časa je preživel tudi pri sorodnikih v Tuhinjski dolini in v okolici Kamnika. Začetek 2. svetovne vojne je družina pričakala v Zemunu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1942 mu je umrl oče, mati pa je Mateja in njegovega leto mlajšega brata Božidarja dala v internat. Nižjo gimnazijo je končal v Zagrebu in višjo gimnazijo v Ljubljani, kjer se je 1950 vpisal na študij slavistike na Filozofski fakulteti. Med študijem je prijateljeval s skupino, iz katere so izšli pomembni pesniki Ivan Minatti, Tone Pavček in Ciril Zlobec. Kot profesor slovenščine in ruščine je nato služboval v Celju, večino časa na celjski gimnaziji in kasneje na celjski Srednji zdravstveni šoli. Leta 1976 je za nekaj let prevzel funkcijo predsednika Slavističnega društva Celje. Bil je tudi predavatelj ruskega jezika na Visoki komercialni šoli in Pedagoški akademiji v Mariboru ter sodni tolmač za ruski in bolgarski jezik. Ves čas je prevajal, zlasti iz ruščine, bolgarščine in srbohrvaščine, ter pisal o teoriji prevajanja. Poročen je bil s Franko Rode (rojeno Negri) in imel dva sinova.Rode je pisal članke in razprave o literarnih in drugih kulturnih stikih med slovenščino in slovanskimi jeziki, največ o slovensko-bolgarskih (Anton Aškerc v Bolgariji), France Bevk in Bolgari, Hristo Botev pri Slovencih, Jordan Jovkov pri Slovencite), slovensko-makedonskih (Študije, pregledi in kritike o makedonski književnosti, Minatti znova v makedonščini) in slovensko-beloruskih (Mihail Babrovski in Slovenci) stikih. Največ je objavljal v Jeziku in slovstvu in v Sodobnosti. Sodeloval je pri večjezični enciklopediji Istorija na slavistikata ot kraja na XIX i načaloto na XX vek (1981, ur. Emil Georgiev), pri sestavljanju učbenikov (Vesëlye stranicy: Sbornik tekstov dlja samostojate’nogo čtenija dlja učenikov pervogo klassa gimnazii, učbenik ruščine za srednje šole, 1969) ter slovarjev (bil je soavtor Slovensko-srbskohrvaškega slovarja 1981). Pisal je o prevodoslovju (Zgodnja recepcija Iva Andrića pri Slovencih, Krst pri Savici v prevodih, Zgodnji prevodi Prešernovih pesmi v srbohrvaščino). Obsežno je še njegovo prevajalsko delo: iz slovanskih jezikov je prevajal kratko prozo in romane (npr. avtorje Boiana Bolgara, Pavla Vežinova, Ivana Vazova …) ter ljudske pravljice (prevod čeških narodnih pravljic Vodna roža (1956), zbirka bolgarskih narodnih pravljic Zlato dekle (1955), souredil je tudi zbirko Živa voda in druge bolgarske pravljice (1958)). Njegova bibliografija obsega več kot 450 objav, pri katerih je bil bodisi avtor bodisi urednik ali prevajalec.Njegove jezikoslovne objave so s področja slovnične kontrastivnosti (slovenščina-ruščina), specifično slovenistične pa o klasifikaciji krajšav in nepravem premem govoru.Zaradi izjemnih dosežkov na področju slavistike in ohranjanju medslovanskih, predvsem slovensko-bolgarskih, kulturnih stikov mu je Slavistično društvo Slovenije leta 1992 podelilo naziv častnega člana društva.Umrl je 31. julija 2012 v Celju. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_Rode- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
V članku razpravljamo glede na prakso znanstvenega pisanja danes spreminjanje formalnih lastnosti zlasti razpravnih besedil v Slavistični reviji v letih 1948-1977. Ugotavljamo, v kolikšni meri ...prispevki v reviji v pregledanem tridestletnem obdobju sledijo konceptu revije, ki je bil predstavljen v prvi številki letnika I, ali je na koncept posameznih letnikov in številk revije vplivala uredniška politika (glede na sestavo uredniških odborov oziroma odgovornega urednika).
PDF
