Odprta znanost temelji na prosto in odprto dostopnih znanstvenih publikacijah in podatkih. Slednji omogočajo preverjanje rezultatov predhodnih raziskav in njihovo nadgrajevanje, v kontekstu ...jezikovnih tehnologij in ročno označenih jezikovnih virov pa tudi šolanje novih orodij za procesiranje besedil. Vendar pa je, tako kot za znanstvene objave, tudi za podatke pomembno, da so korektno citirani, saj šele to omogoča ponovljivost raziskav, citati pa so tudi najpomembnejši pokazatelj zanimivosti in koristnosti delovanja znanstvenikov ter pomembno vplivajo na njihovo priznanost in s tem možnost pridobivanja projektov ter zaposlitev. V prispevku najprej predstavimo ti. »austinska načela« citiranja jezikovnih podatkov in opišemo tovrstne aktivnosti v sklopu infrastrukture CLARIN.SI. Nato analiziramo stanje citiranja jezikovnih podatkov, predvsem korpusov, v šestih vodilnih slovenskih jezikoslovnih znanstvenih revijah (Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Slovenščina 2.0, Linguistica, Slovene Linguistic Studies in Jezikoslovni zapiski) ter v zbornikih dveh znanstvenih konferenc z jezikoslovno tematiko (Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika ter Obdobja) za obdobje zadnjih sedmih let, tj. 2013–2019. Pregledali smo 1.074 znanstvenih objav in kvantitativno ter kvalitativno analizirali rezultate. S kvantitativnega vidika pokažemo, da v celotnem obdobju zgolj dobra četrtina pregledanih člankov vključuje rabo virov ter da je v poznejšem obdobju (2018–2019) raba virov v objavah več kot dvakrat pogostejša kot v zgodnejšem obdobju (2013–2017). Načine navajanja virov razvrstimo v pet kategorij (npr. navajanje hiperpovezave na vir v besedilu ter navajanje ključne publikacije o viru); pokažemo, da je raba posameznega načina v veliki meri odvisna od navodil avtorjem za posamezno publikacijo. S kvalitativnega vidika se osredotočamo predvsem na vire z vnosom v repozitoriju raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI, za katere pokažemo, da so z redkimi izjemami neustrezno citirani. Izsledke povzamemo in po ti. »austinskih načelih« pokažemo, kaj je bilo že narejenega v sklopu infrastrukture CLARIN.SI ter predlagamo smernice za citiranje jezikoslovnih podatkov in načine za njihovo implementacijo.
Drugo skupino tvori 33 stevilk, od katerih so stevilke, posvecene osebnostnim jubilejem, kar se odraza tudi v vsebini, naslednje: 3/3-4 je zbornik domacih in tujih vecinoma jezikoslovnih razprav, ...nastal ob 60-letnici jezikoslovca Frana Ramovsa, 10/1-4 podoben zbornik, nastal ob 80-letnici jezikoslovca Rajka Nahtigala, 20/1 zbornik vecinoma domacih jezikoslovnih razprav, zbranih ob 75-letnici jezikoslovca Antona Bajca, 37/1-3 t. i. Riglerjev zbornik domacih in tujih jezikoslovnih razprav, posvecen 60-letnici rojstva l. 1985 umrlega jezikoslovca Jakoba Riglerja, 45/1-2 Zadravcev zbornik, zbornik v vecji meri literarnovednih ter v manjsi jezikoslovnih domacih in tujih razprav ob 70-letnici literarnega teoretika in zgodovinarja Franca Zadravca, 49/4 zbornik domacih in tujih jezikoslovnih razprav, zbranih ob 80-letnici jezikoslovca Franca Jakopina, 53/3 stevilka, v kateri ob 70-letnici literarnega teoretika in zgodovinarja Aleksandra Skaze prevladujejo prispevki o ruski knjizevnosti, 54/3 zbornik literarnovednih razprav ob 80-letnici Franca Zadravca, 54/4 podoben zbornik ob 80-letnici literarnega teoretika in zgodovinarja Borisa Paternuja, 55/1-2 zbornik jezikoslovnih razprav ob 80-letnici jezikoslovca Jozeta Toporisica ter 58/1 podoben zbornik ob 70-letnici jezikoslovke Ade Ada Vidovic Muha (skupno torej 11 stevilk). Tematske stevilke o specificni tematiki oz. ob specificni priloznosti so po vrsti: 17/1 je zbornik razprav, posvecen 50-letnici smrti Ivana Cankarja, 25/4 zbornik pretezno tujejezicnih razprav z delovnega zasedanja Mednarodne komisije za slovanske knjizne jezike (Ljubljana, 28.-30. 5. 1977), 27/3-4 je namenjena razpravam o ustvarjalnosti Simona Jenka (teh je 8 od skupno 12), 29/2 je Kopitarjev zbornik z razpravami s simpozija ob 200-letnici rojstva Jerneja Kopitarja (Ljubljana, 21.-22. november 1980), 29/4 zbornik razprav ljubljanskih in celovskih slavistov z Levstikovega srecanja (Ljubljana, 21.-22. maj 1981), 32/3 zbornik jezikoslovnih razprav, nastalih ob 400-letnici slovenskega jezikoslovja (glede na izid Bohoriceve slovnice l. 1584), 33/2 zbornik razprav s slavisticnega srecanja univerz v Ljubljani in Celovcu s tematiko Aktualne slovstvene in jezikoslovne raziskave (Ljubljana, 16.-18. maj 1985), 34/1 zbornik razprav z znanstvenega srecanja ob 1100. obletnici Metodove smrti (Ljubljana, 11. 12. 1985), 42/2-3 Ramovsev zbornik, vsebujoc razprave z 12. slovenisticnega simpozija Obdobja, kjer je nekaj jezikoslovnih prispevkov posvecenih tematikam, s katerimi se je ukvarjal Fran Ramovs, 50/4 stevilka, posvecena aktualnemu dogajanju v slovanskih knjizevnostih, 51/2 stevilka, posvecena polemicnim jezikoslovnim razpravam o Slovenskem pravopisu 2001, 54/posebna stevilka, Slovensko jezikoslovje danes, kjer 23 jezikoslovnih razprav prinasa pregled raziskovalnih tezisc slovenskega jezikoslovja, vse razprave pa imajo v drugem delu stevilke tudi angleske prevode (gre za dodatno, peto stevilko tistega letnika), 56/57/4-1 Trubarjeva stevilka, ki zdruzuje 4. stevilko 56. in 1. stevilko 57. letnika in se z jezikoslovnimi razpravami navezuje na »Trubarjevo leto«, razglaseno ob 500-letnici rojstva Primoza Trubarja (skupno 13 stevilk). V obliki razprav so objavljeni referati z mednarodnih slavisticnih kongresov v naslednjih stevilkah: 11/1-2 - 5. kongres v Moskvi, 16/brez st. - 6. v Pragi, 21/2 - 7. v Varsavi, 31/2 - 9. v Kijevu, 36/2 - 10. v Sofiji, 41/1 - 11. v Bratislavi, 46/1-2 - 12. v Krakovu, 51/posebna stevilka - 13. v Ljubljani (revija mu je posvetila dodatno, torej peto stevilko), 56/2 - 14. kongres na Ohridu (skupno 9 stevilk). Drugi clani urednistva so se tekom letnikov oz. uredniskih obdobij zvrscali kot sledi: prva dva letnika sta poleg Ocvirka urednikovala se Anton Bajec (jezikoslovje) ter Boris Merhar (literarne vede), v 3. in 4. letniku pa sta ju nadomestila Fran Ramovs (jezikoslovje) ter Josip Vidmar (literarne vede); Ramovs je kot clan uredniskega odbora posthumno zabelezen se v letniku 5-7,16 ko se urednistvu na novo pridruzi Rajko Nahtigal (jezikoslovje), z 8. letnikom pa se Tine Logar in France Tomsic (oba jezikoslovje); do naslednje spremembe pride v stevilki 3-4 11. letnika, ko Logar in Tomsic izstopita in Nahtigal, ki je tega leta umrl, ni vec zabelezen kot clan (v st. 1-2 je bil namrec zabelezen kot posthumni clan), na novo pa prideta France Bezlaj (jezikoslovje) ter Dusan Pirjevec (literarne vede); urednistvo nato v sestavi Anton Ocvirk, Vidmar, Bezlaj in Pirjevec deluje vse do konca prvega uredniskega obdobja, torej letnika 14. V drugem uredniskem obdobju je edini preostali clan starega uredniskega odbora Pirjevec, sicer pa je v njem poleg (ponovno) Logarja se pet novincev, jezikoslovca Franc Jakopin in Joze Toporisic ter literarni teoretiki in zgodovinarji Marja Borsnik, Boris Paternu in France Bernik. Na zacetku tretjega uredniskega obdobja poleg zamenjav na vrhu iz urednistva izstopijo Logar, Borsnikova in Jakopin, pridruzijo pa se Jakob Rigler, Vatroslav Kalenic (jezikoslovje) ter Fran Petre (literarne vede); sestava se spremeni z 21. letnikom, ko jo zapusti Pirjevec, okrepita pa Franc Zadravec ter Janko Kos (literarne vede), ponovno s 25., ko se vrne Jakopin, ter s 27., ko umre Petre. Naslednja prelomnica je 3. stevilka 28. letnika, zacetek cetrtega uredniskega obdobja, ko poleg zamenjave odgovornega urednika izstopita Jakopin in Kalenic, pridruzijo pa se jezikoslovca Tomo Korosec in Alenka Sivic Dular ter litararni teoretik in zgodovinar Joze Koruza; z 2. stevilko 33. letnika clan ni vec Rigler (smrt); s 1. stevilko 36. letnika izstopi Sivic Dularjeva, 3. stevilka istega letnika je zadnja, ko je clan se Koruza (smrt), v 4. pa se pridruzi Aleksandra Derganc (jezikoslovje); urednistvo se okrepi na zacetku 37. letnika z Varjo Cvetko Oresnik (jezikoslovje) in Matjazem Kmeclom (literarne vede) ter spet v 4. stevilki tega letnika z Aleksandrom Skazo (literarne vede); zadnji spremembi tega obdobja sta odhod Kmecla z 2. stevilko 38. letnika ter prihod litararnega teoretika in zgodovinarja Mirana Hladnika (literarne vede) z 2. stevilko 39. letnika. Peto urednisko obdobje poleg sprememb na vseh treh glavnih funkcijah - glavna urednika se zamenjata po kar 26 letnikih - prinese odhode Zadravca, Toporisica, Paternuja, Bernika in Kosa ter prihode jezikoslovk Ade Vidovic Muha in Irene Orel ter literarnih teoretikov in zgodovinarjev Marka Juvana in Vladimirja Osolnika; v 4. stevilki 49. letnika ni vec clanica Cvetko Oresnik, od 3. stevilke 56. letnika pa to zaradi zahtev financerja postanejo v tujini delujoci jezikoslovka Nina Meckovska in litararna teoretika ter zgodovinarja Timothy Pogacar in Ivo Pospísil; v primeru slednjih treh je potrebno omeniti, da ne gre za aktivne clane urednistva, pac pa je njihovo delovanje omejeno na specificna strokovna podrocja, ki jih pokrivajo in v okviru katerih pomagajo s svojimi presojami.
PDF
