To, da otroci uporabljajo tehnološke naprave, je danes nekaj običajnega, hkrati pa so zaradi tega otroci manj prisotni na mestnih prostorih. Čeprav v mestu razvijajo socialne, umske, učne in druge ...spretnosti, mnogi iz različnih razlogov ne sodelujejo pri tem. Za vpetost otrok v mestni prostor je torej ključno, kako je prostor v njihovem fizičnem mestu oblikovan in kakšna je interakcija otrok s takim mestnim prostorom. V otrokom prijaznem mestu se lahko za večjo vpetost otrok uporabijo sodobna orodja, kot je razširjena resničnost, ta otrokom pomaga izboljšati komunikacijske veščine, poleg tega spodbuja razvoj prostorskih zaznav ter telesnih in socialnih spretnosti v fizičnem in digitalnem svetu. Avtorja v članku proučujeta različne aplikacije in pri vsaki analizirata značilnosti, na podlagi katerih je lahko mesto prijaznejše otrokom. Razširjeno resničnost predstavita kot eno izmed orodij, zaradi katerih so mesta lahko otrokom prijazna, tj. postanejo družbeno vključujoča mestna okolja, v katerih se otroci igrajo, preživljajo prosti čas in odraščajo.
V mednarodnem univerzitetnem okolju se ustvarjajo različne inovacije, med drugim tudi na področju oblikovanja vključujočih kampusov. V članku avtor proučuje ključne dejavnike prostorskega načrtovanja ...na urbanistični in arhitekturni ravni ter predstavi funkcionalna priporočila za oblikovanje kampusov, ki podpirajo dobro počutje in omogočajo kognitivni dostop osebam z intelektualno oviranostjo. Cilj je spodbuditi razvoj vključujočih okolij in okrepiti občutek pripadnosti kraju, pri čemer je poudarek na psihološkem in čustvenem zaznavanju univerzitetnega okolja. Avtor proučuje niz vključujočih načrtovalskih smernic in arhitekturnih tipologij, pri čemer se najprej osredotoči na dve zgodovinski univerzitetni prostorski paradigmi: križni hodnik in kampus. Nato proučuje rešitve, ki so lahko zgled za celostno načrtovanje kampusov in krepitev socialne vključenosti: učne skupnosti, razne tipologije prostorske kompozicije, človeško merilo, robove, naravo, estetiko in funkcionalne strategije. Na koncu predstavi, kako se lahko zadosti opisanim merilom, na podlagi česar se lahko kampusi bolj kakovostno načrtujejo in preobrazijo v vključujoča okolja, ob tem pa ponudi napotke za njihove izboljšave in prilagoditve najrazličnejšim uporabnikom.
The book presents urban agriculture as an innovative and effective tool for achieving wider social effects regarding the participation in decision-making processes, social inclusion, and sustainable ...urban development. Despite the many social and economic benefits, this kind of agriculture has still not gotten the proper support at the international and national political levels. In Slovenia, there are no clear guidelines and standards for its promotion, protection and management. This is why one of the purposes of this book is to encourage the first step towards bridging the gap between the national and local levels. The overview of good urban agriculture practices in the countries of Central and Eastern Europe and North America attests that the wider social effects are most often ensured by community, social, educational, and therapeutic gardens that bring together many diverse stakeholders. The book illustrates how urban agriculture, when designed in a collaborative and inclusive manner, can result in improved public services, boost active citizenship, and contribute to a better urban structure and image.
Evropska komisija opisuje pismenost in matematično pismenost v kombinaciji z reševanjem problemov kot ključni kompo- nenti za to, da je človek uspešen v družbi. Večina ljudi se zaveda potrebe po ...pismenosti, matematični pismenosti pa se še vedno ne pripisuje bistvenega pomena za preživetje v družbi. Vendar rezultati mednarodnih študij kažejo, da ljudje z nižjo izobrazbo na splošno niso tako uspešni kot ljudje z več izobrazbe. Še posebej matematična pismenost bo postala čedalje bolj pomembna v sodobni in bodoči družbi. Pismenost in matematična pismenost sta ključnega pomena za vseživljenjsko učenje in družbeno vključenost. Prispevek poudarja potrebo po matematični pismenosti v procesu vseživljenjskega učenja. Prvi del opisuje, kako se je kon- cept matematične pismenosti razvil iz osnovnih veščin v ključne kompetence. V drugem in tretjem delu se pojasnjujejo načini učenja in poučevanja v izobraževanju odraslih. V četrtem delu se pojasnjuje Evropski okvir matematične pismenosti kot dela formalnega sistema izobraževanja v Evropi, ki je del Evropskega okvira kvalifikacij.
PDF
