Skrb za krmo za živino je pred zimo glavna kmetova skrb. Slika kaže, kako je bilo treba pobrati vsako bilko, da ne bi zmanjkalo krme in zime so vedno dolge in nepredvidljive.Na sliki:Spravilo ...zadnjega odkosa krme. Stari oče Franc Vencetov niso več dosti zmogli, so pa še lahko stali pred svojima kravcama, da bi se krmo v miru pobralo in dvignilo na lojtrnik, kar mora domov na senik. Tokrat sta bila glavna sin Viktor in zet Franc iz Trsta. (107,vč)
Pri spravilu sena smo z delom sodelovali tudi otroci. Seno se je takrat v glavnem kosilo na roke s koso saj je bil teren hribovit in to ob cvetenju trav, če je bilo vreme naklonjeno, da smo posušili ...na soncu. Obračali smo ročno z grabljami, dvakrat do trikrat dnevno. Nalagali smo ročno z vilami na lojtrni voz, grabili za nalagačem, so rekli: »Trava, ki ostane za koso se smeji, tista, ki pa ostane za grabljami se pa joče«. Tlačili smo seno na vozu, da je šlo več na voz, ki so ga vlekle krave. Voz smo na koncu lepo ograbili, ga iz izdelali, da je bil lepo videti. Povezali smo tudi z »žrdjo« na vrhu, če je bila pot do kozolca daljša in tako seno ni padalo z voza. Med nalaganjem je nekdo, običajno otroci, pazil tudi na krave, kar je bilo kar težko opravilo, saj so krave in tudi tistega ki jih je pazil napadali in pikali obadi, voz je pa moral biti pri miru. Ko je bil voz pod streho, je sledilo še zmetovanje, seno je bilo potrebno pospraviti na kozolec ali pa (marof) gospodarsko poslopje in ga tam zopet stlačit. Tlačenje je bilo največkrat delo otrok, da so ga lepo stlačili tudi za streho in po ravnini razporedili in stlačili z svojo težo. Nemalokrat smo bili od trdega sena opikani in tudi cvetni in drugi prah se je prijemal na mokra telesa in sedal na zadihana pljuča. Alergij skoraj nismo poznali pa smo se umivali kar v lavorju, saj kopalnic ni bilo.Če primerjam to z današnjim časom, nam je bilo tlačenje sena primerljivo z igro na trampolinu. Tudi v senu smo se preobračali, skakali, »ta korajžni« pa še z višine skakali v nižje dele na seno.
Kadar vreme ni bilo ugodno za sušenje sena, so si nekoč pomagali z vkladanjem sena v late na skednju ali kozolcu, kjer se je lahko ustrezno posušilo. Za to opravilo sta bila potrebna dva; eden je ...stal na “hlapcu” in vkladal, drugi pa je mu podajal.Na tak način so sušili še druge pridelke, kot npr. žito, nadzemske dele korenja, repe, pese, koruznico …* Kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu Vir: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D19887
Fotografija prikazuje družino Grmovšek iz Vitne vasi na Bizeljskem ob spravilu sena. Pri kmečkem opravilu spravljanja sena, pri katerem so s svojim delom sodelovali tudi otroci, je vse potekalo ...ročno. Seno so obračali z lesenimi grabljami, proti večeru pa ga z vilami naložili na voz in odpeljali domov. Suho seno so vozili domov z »lojtrskim« vozom.Fotografijo je prispeval Boris Kovačič.
Na fotografiji sta pred staro hišo v Repičevi Dragi Ivanka Nemanič (roj. 1918, Bajuk na Radovici) in sin Franc Nemanič (roj. 1951). Fotografijo je posnel Stane Nemanič.Fotografijo je prispeval Franc ...Nemanič z Rakovca.
Fotografija prikazuje jesensko spravilo pese v domačo klet (kevder). Uporabljali so jo za hranjenje svinj. Tudi pri tem opravilu so na pomoč pogosto priskočili sorodniki. Fotografijo je prispevala ...Mateja Kus, zapisani pa so spomini njene stare mame Zofije Zidar, rojene Kerin.
Fotografija prikazuje kmečke moške in ženske kmečke delavce različnih starosti, kako sedijo na odmoru in jejo malico. Slika je nastala leta 1966 na Cerkljanskem vrhu. Avtor fotografije je neznan.
