Kulturni turizem je ena najstarejših in najbolj uveljavljenih vrst turizma, kar še posebej velja za mestne destinacije, kot je Ljubljana. V tem prispevku obravnavamo kulturni turizem z vidika ...lokalnega prebivalstva. Z anketnim vprašalnikom smo preverili, kakšno je mnenje prebivalcev o kulturnem turizmu v Ljubljani, koliko koristijo ponudbo, katere izboljšave predlagajo in kakšna je dodana vrednost kulturnega turizma za mesto. Prebivalci so poudarili pozitiven prispevek kulturnega turizma za mesto, čeprav to na področju kulturne ponudbe ne ponuja posebnih ugodnosti za prebivalce. Kot prispevek poudarjajo zlasti živahnost mesta, njegovo internacionalizacijo, torej stik prebivalcev s tujci, in dodano vrednost gospodarstvu, ki vpliva tudi na splošni mestni razvoj.
Pri raziskovanju nosilne zmogljivosti za turizem v občinah Tolmin, Kobarid in Komen smo ugotovili, da sta najbolj problematični infrastrukturna in ekonomska nosilna zmogljivost, pri katerih je večina ...dejavnikov presežena v času poletne sezone. Najbolj ugodna pa je prostorsko-ekološka nosilna zmogljivost, ki ne izkazuje preseženosti nobenega analiziranega dejavnika. Rezultatov ocene nosilne zmogljivosti v obravnavanih občinah za turizem ne smemo jemati kot orodje za strogo omejevanje razvoja turizma, ampak bolj kot strokovno priporočilo ali mnenje, ki bo razvoj turizma na nekaterih področjih vodila v drugo bolj trajnostno smer ali ga ustrezno preoblikovala. Infrastrukture, ki smo jo navedli kot pomanjkljivo, se ne da izboljšati takoj, saj je nadgradnja povezana z visokimi finančnimi sredstvi, ki jih občina ne more zagotoviti tako hitro. Nujna je strategija razvoja turizma, ki bo med vsemi potrebnimi izboljšavami prednostno in celovito obravnavala probleme, s katerimi se občine srečujejo zaradi turizma predvsem v času visoke sezone.
Članek prikazuje rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, katere so tiste turistične prakse, ki jih turisti kot trajnostne dojemajo na slovenskih turističnih destinacijah s trajnostnim ...certifikatom Slovenia Green. Izbrali smo osem destinacij. Poglavitna metoda dela je bilo anketiranje, kateremu je sledila analiza rezultatov. Analizirali smo 1444 anket. Ugotovili smo, da trajnostni certifikat za turistične destinacije pozna le slabih 50 % anketirancev, da je najbolj prepoznavna trajnostna praksa na destinacijah možnost uporabe vode za pitje iz pipe ter da je največja pomanjkljivost na destinacijah neustrezen javni potniški promet. Ugotavljamo, da bi destinacije morale investirati v učinkovitejšo propagando trajnostnega certifikata in posebej na področju javnega potniškega prometa storiti vidnejši napredek.
Konstrukt turizma je prelomna oblika kapitalistične produkcije prostora, ki ustvarja nove urbane oblike. V številnih arhitekturnih in morfoloških študijah so analizirali različne modele, manjkajo pa ...primerjave njihovih značilnosti. Avtorji so v članku primerjali štiri vrste turizma, povezane z razvojem kapitalizma (vključno s predfordizmom, fordizmom in postfordizmom), in različne vrste turističnih mest. V povezavi z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi značilnostmi so analizirali njihovo arhitekturno ikoničnost, morfološke vzorce in prostorsko metriko. Izsledki kažejo, da predfordistični in fordistični konstrukti turizma, za katere je značilna visoka gostota zazidave, spodbujajo družbene odnose in povečujejo sposobnost ustvarjanja mesta, postfordistični konstrukti turizma z nizko gostoto zazidave pa povzročajo višje okoljske stroške (porast zasebnih zelenih in vodnih površin) in višje družbene stroške zaradi arhitekturne ikoničnosti. Avtorji so proučevali povezavo med arhitekturnimi in urbanističnimi spremenljivkami, ki bi jih bilo treba upoštevati pri načrtovanju turističnih destinacij v okviru kapitalistične produkcije turističnega prostora.
Po letu 2010 je prišlo do velikega porasta turističnega obiska v mestnih občinah, ki so postale najpomembnejša skupina turističnih občin (z okoli 29 % vseh prihodov turistov in 36 % prihodov tujih ...turistov v Sloveniji v letu 2019). Velik del rasti turističnega obiska je prispevala prav mestna občina Ljubljana, v kateri je bilo v letu 2019 zabeleženih 18 % vseh prihodov turistov in 23 % prihodov tujih turistov v Sloveniji. Pandemija covida-19 je najbolj prizadela prav mestne občine. Na koncu prispevek izpostavlja, da je na eni strani Ljubljana postala ena najhitreje rastočih in pomembnih turističnih destinacij v Srednji Evropi, na drugi strani pa se povečan turistični obisk Slovenije ni odrazil v obisku drugih mestnih občin, kot so npr. Celje, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec in Krško, ki močno zaostajajo tako po številu turistov kot po deležu tujih turistov. To očitno kaže na njihov relativno majhen turistični potencial kot tudi skromno razvitost turistične ponudbe in infrastrukture.
V članku so analizirane prednosti in slabosti, ki izhajajo iz uporabe avtomobilskega prevoza v turizmu. Pri tem je posebna pozornost namenjena analizi problemov odvisnosti turizma od avtomobilskega ...prometa. Predstavljeni so dejavniki, ki potencialno zavirajo razvoj novih oblik turistične ponudbe, ki bi temeljila na bolj trajnostni rabi potencialov Slovenije kot zelene destinacije. Analiza temelji na uporabi vrste podatkov iz uradnih statistik (SURS, Eurostat, Direkcija RS za infrastrukturo), ki jih dopolnjujejo podatki in ugotovitve iz drugih raziskav s področja prometa in turizma. Pomemben del analize predstavlja tudi analiza vrednotnih orientacij prebivalstva Slovenije v odnosu na percepcijo vloge turizma in prometa.
Učenje na delovnem mestu je učinkovit način uvajanja študentov terciarnih študijskih programov v delovno okolje, obenem pa preizkus uporabnosti teoretičnih znanj iz predavalnice. V članku se ...poglabljamo v učenje na delovnem mestu na primeru praktičnega usposabljanja študentov turizma v Sloveniji. V teoretičnem delu analiziramo strokovno terminologijo, definicije in različne opredelitve praktičnega usposabljanja ter opredelimo vlogo deležnikov v sistemu praktičnega usposabljanja. V empiričnem delu s primerjalnim presojanjem proučujemo značilnosti obstoječih sistemov praktičnega usposabljanja v kontekstu visokošolskih programov na področju turizma. Namen prispevka je razviti model praktičnega usposabljanja v turističnem sektorju z identifikacijo ključnih komponent v posameznih fazah izvajanja, formalnih podlag in izidov. V zaključku predlagamo izboljšave kakovosti sistemov praktičnega usposabljanja z bolj fokusiranimi pripravami deležnikov na prakso, izrabo raznolikih oblik izvajanja praktičnega usposabljanja, spremljanjem razvoja kompetenc študentov ter intenzivnejšo interakcijo med deležniki iz turističnega in izobraževalnega sektorja.
V prispevku je obravnavana problematika prevajanja lastnih imen v turističnih brošurah o Ljubljani. Analizirani so prevodi lastnih imen iz slovenščine v angleščino. Za potrebe te kontrastivne analize ...je bil oblikovan dvojezični korpus iz osmih brošur, ki jih je izdal javni zavod Turizem Ljubljana. V sklepnem delu so na podlagi rezultatov analize oblikovane smernice za prevajanje lastnih imen v turističnih brošurah.
Preseljevanje s podeželja v mesta povzroča propadanje podeželja in prenapolnjenost mest. Glavno vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s tem, je, kako se lahko mesta izognejo tej usodi in prestrežejo ...migrante na poti v mesta v iskanju boljših priložnosti. Razvoj turizma lahko ima osrednjo vlogo v razvoju podeželskih območij v Republiki Južna Afrika, in mesto Clarens je primer zgodbe o uspehu na tem področju. Avtorica v članku raziskuje, zakaj je turističnemu mestu, kot je Clarens, uspelo, drugim podobnim mestom pa ne. Podatki so bili zbrani s tremi vprašalniki za tri različne ciljne skupine, kar je omogočilo, da je bil v raziskavo vključen širok spekter déležnikov v turističnem miljeju Clarensa. Izsledki raziskave kažejo, da je pri spuščanju multinacionalk v majhna turistična mesta potrebna pazljivost, saj lahko te pokvarijo tamkajšnje vzdušje.
PDF
