Skesani eros? Marko Marinčič
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2022, Volume:
24, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Novodobni bralci so vselej čutili nelagodje ob adulacijah v čast Avgusta in cesarske družine, ki smo jim priča v Ovidijevi izgnanski poeziji. Subverzivne prvine tudi v tej poeziji so, vendar najbrž ...ne do take mere, da bi rušile apologetski načrt. V tem članku se navezujem na implicitni namig dveh zgodnjih humanističnih komentatorjev Ovidijevega Ibisa, Domizia Calderinija in Koprčana Cristofora Zarotta, ki sta uvidela, da je Ovidij v Ibisu zavestno izbral zvrst invektive, da bi s tem posredno »dokazal« nedolžni značaj Umetnosti ljubezni. Osrednja teza mojega besedila je, da je Ovidij podobni strategiji sledil že v drugi knjigi Žalostink, kjer včasih namenoma argumentira na nekonsistentne načine in se preveč opira na dlakocepsko klasifikacijo literarnih zvrsti. Pesnik sicer ne hitro parafrazira Katula in zatrdi, da poezije ne smemo vzeti kot indic avtorjevega moralnega profila, vendar razloček vita/ars omeji na epiko in dramatiko. V nadaljevanju presenetljivo prizna, da je njegova – in sploh vsa – prvoosebna poezija osnovana v resničnem življenju, ob tem pa zatrjuje, da je edini pesnik v zgodovini, ki je bil kaznovan zaradi erotičnih tematik. Ta nova formula captatio benevolentiae se ujema s splošno težnjo izgnanskih elegij: odreka se ideji o poeziji kot fikciji in vzpostavlja retoriko poezije kot avtentičnega izraza trpljenja. Ibis je kot eksplicitno, ekstrovertirano sramotilna pesnitev skrajni izraz te poetike.
Različni povodi so botrovali ponovnemu risanju treh situl. V članku je predstavljen način dela, ki je kombinacija klasičnega risanja in dopolnjevanja z računalniškim programom. Podana so ...opažanja o odkritih in popravljenih večjih in manjših netočnostih iz predhodnih risb. Na situli z Vač so bile posebne pozornosti deležne oven kot žrtvena žival in osebe, upodobljene s šestimi prsti, na situli z Magdalenske gore pa igralec na liro in nekatere spremembe, ki so na njej nastale pri konzervaciji.
Jama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo ...pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in ločilo jami. To je zaščitilo Bestažovco pred zunanjimi vplivi in obiskovalci. Sedanji dostop v jamo je skozi 25 m globoko brezno. V jami smo našli na steni Glavnega rova 32 z rdečo okro narisanih risb, na stropu pa 28 z ogljem narejenih pik. Radiokarbonske datacije oglja kažejo, da je bil ta del Bestažovce dostopen še pred okrog 7000 leti. Risbe so verjetno enake starosti, lahko pa so tudi veliko starejše. To so prve do sedaj najdene neolitske jamske risbe v Sloveniji.
V članku se osredotočam na šest med seboj povezanih budističnih simbolov, ki se pojavljajo v poeziji Su Shija, uradnika in pesnika iz dinastije Song. Skozi analizo ozadja posameznih ikonografskih ...motivov in budističnih simbolov, ki se navezujejo na ikonografsko podobo Budovega razsvetljenja, se nam razodevajo njihove povezave z delom budističnega kanonskega izročila, ki se v fragmentih navezuje tako na prvotno izročilo kakor tudi na avtohtone elemente iz kitajske tradicije. Obravnava nastanka in rabe budističnih simbolov pa nam lahko posledično obelodani tudi način, s katerim so budistični simboli skozi stoletja postopoma vstopali v domeno splošno rabljenega pesniškega izrazja in tako sooblikovali izraznosti podob pesnikovega notranjega sveta.
Prispevek obravnava poezijo Michelangela Buonarrotija še zlasti iz zornega kota njegovega upesnjevanja teme ljubezni, ki nastopa v triadi renesančno zastopanih vrlin skupaj z Dobroto in Lepoto. ...Omenjeno razumevanje je prikazano z očrtom širšega nazorsko-filozofskega ozadja (Giovanni Pico della Mirandola, M. Ficino, C. Landino, A. Poliziano) tedanje visoke renesanse. Izpostavljena je kompleksnost obdobja in razmerje do florentinske pesniške preteklosti (Dante, Petrarca). Michelangelova navezanost na besedni izraz, ki je bila neločljiva od njegovega umetniškega ustvarjanja, je predstavljena kot miselno preciznejša in ontološko poglobljena, saj ponuja umetnikovo samorefleksijo smrti. Za umetnika samega so bili njegovi stihi povsem enakovredni likovnemu izrazu, saj so mu z mislijo o nesmrtnosti pomenili premagovanje zavesti o minljivosti (lastnih) umetnin.
Članek je podrobna analiza nagrobnih stel Decima Fulvija Doroteja v Kopru in Pole Orcivije v Mestnem muzeju starožitnosti »J. J. Winckelmann« v Trstu. Analizirani so motivi stel in z epigrafskega ...vidika je obrazložen pomen grškega napisa na reliefih. Izpostavljene so konkretne teorije izvora stel in upodobljencev,ter krajše obnovitve preteklih raziskav. Po Marie-Thérèse Le Dinahet-Couilloud nagrobna stela v Kopru izvira z grškega otoka Reneja, deloške nekropole, kar je razvidno že iz primerjave s številnimi stelami z Reneje, ki imajo enake značilnosti, tako slogovne kot epigrafske. Zato članek zagovarja tudi domnevo o steli Pole Orcivije v Trstu, ki bi tudi lahko izvirala z Reneje, in na podlagi primerjav izpostavlja teorijo njenega izvora kot precej verjetno.
U članku se, sa stanovišta filozofije medija, otvara pitanje o potencijalima, načinima i položaju kritike u našem dobu koje karakteriše, bar kada je reč o zapadnim kulturnim krugovima, dominacija ...tzv. medijske kulture. S jedne strane, izbegava se redukcija sistemske i strateške kritike sveta kapitala na puko kritičko mišljenje, dok se, s druge strane, problemski preispituje kritika delujuća unutar savremenih medijskih praksi. Autori implicitno zaključuju da je već samo otvaranje ovakvih pitanja utiranje puta za sveobuhvatno kritičko delovanje, kako unutar zatečenih sistema medijskog univerzuma, tako i izvan njega, odnosno u konkretnom društveno-ekonomskom sistemu mišljenja i delovanja. Takođe, u tekstu se razmatra mogućnost kritičkih praksi posredstvom umetnosti, odnosno unutar konteksta dejstva novih tehnologija. U tom smislu, posebno se istražuju potencijali za kritiku u okvirima novomedijske umetnosti, što bi trebalo da predstavlja uvod u revolucionisanje ne samo medijske, već i društveno-povesno-ekonomske prakse u eri kapitalizma.
PDF
