Prostorski podatki niso neposredno povezani le s prostorskim načrtovanjem, temveč z urejanjem prostora na splošno in s tem tudi s sistemom obdavčenja nepremičnin. Kakovost prostorskih podatkov vpliva ...na učinkovitost sistema obdavčenja nepremičnin, njegovo izdatnost, pravičnost in racionalnost. V članku je opredeljen metodološki pristop k analizi kakovosti prostorskih podatkovnih nizov zbirk podatkov, ki jih občine upravljajo za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za analizo kakovosti podatkov sta za raziskavo opredeljena in uporabljena prilagojena Jaccardov in Czekanowskijev koeficient, ki sta uporabna, kadar so razlike med primerjanima podatkoma manjše od 5 %. S tema koeficientoma se ugotovi raven ujemanja površin stavb in nezazidanega stavbnega zemljišča iz občinskih zbirk podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in iz registra nepremičnin. Na podlagi analize popolnosti, logične usklajenosti in tematske natančnosti občinskih zbirk podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je izvedena posodobitev občinskih zbirk podatkov. Analizirane so spremembe v občinski zbirki podatkov po posodobitvi, in sicer glede števila zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Rezultati prve tovrstne raziskave so dobljeni na manjšem vzorcu, vendar je metodologija uporabna tudi za izvedbo analize na večjem vzorcu oziroma v vseh občinah v Sloveniji. Poleg tega je lahko v podporo strokovnjakom na občinah, prostorskim načrtovalcem in odločevalcem na področju davčne politike.
Skladno s tehnološkim in z znanstvenim napredkom ter vse večjo kompleksnostjo družbenih procesov se je tudi na področju urejanja prostora pojavila potreba po interdisciplinarnosti znanj, veščin in ...kompetenc posameznika. Proces urejanja prostora namreč vključuje potrebo po poznavanju različnih strokovnih in znanstvenih področij, od bolj umetniško usmerjenih, prek socioloških do popolnoma inženirsko-tehničnih vej in ekonomsko-pravnih področij. Tako mora posameznik znanja, ki jih pridobi med študijem, za svoje uspešno delo dopolniti in nadgraditi tudi s številnimi veščinami in kompetencami. Da bi prepoznale te in določile njihovo pomembnost, smo izvedle anketo med strokovnjaki, ki se ukvarjajo z obravnavanim področjem v Republiki Sloveniji. Rezultati ankete nam ponujajo vpogled v spekter področij, ki jih morajo ti strokovnjaki poznati, njihove specifične kompetence, prirojene in pridobljene veščine in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Le v povezavi različnih disciplin lahko pričakujemo uspešno rešitev problemov. Na mejnih področjih različnih ved namreč nastajajo nova znanja in spoznanja, ki omogočajo oblikovanje novih strokovnih in znanstvenih rešitev.
V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti regionalne komponente pri načrtovanju razvoja podeželja. Urejanje podeželskega prostora in razvoj teh območij se je začel v srednjeevropskih državah ...pred približno tridesetimi leti predvsem zaradi velikih strukturnih sprememb v posameznih dejavnostih. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je tudi Slovenija poskušala razviti metode urejanja in razvoja podeželja, žal pa smo ostali bolj pri poskusih. Uvajanje regionalne komponente je nujnost, saj razvoj ne more biti uspešen zgolj na manjši prostorski enoti.
Prispevek izhaja iz teze, da je prostorsko načrtovanje odvisno od poznavanja potreb in značilnosti uporabnikov, in zato sta vključevanje uporabnikov v načrtovalsko prakso in sprejemanje odločitev o ...razvoju v prostoru pričakovani razvojni fazi. Teza je podprta z opisom značilnosti prejšnje načrtovalske prakse v razvitem svetu, primerjalni oris značilnosti prejšnje slovenske prakse pa je uporabljen za opis razmer, ki obvladujejo sodelovanje udeleženih v domači načrtovalski praksi. Sodelovanju kot načinu aktivnega vključevanja udeleženih v zgodnje faze načrtovanja in sprejemanja odločitev besedilo pripisuje pozitivne učinke in ga opredeli kot način dela in življenja v prihodnosti. Prispevek povezuje potrebe po znanju, ki jih čutijo prostorski načrtovalci, s pozivi k izobraževanju za trajnostni razvoj in predstavi nekatere pobude in možnosti za učenje o urejanju prostora v šoli.
V 60-tih letih prejšnjega stoletja se je pokazala nujnost povezovanja različnih vidikov sektorskega planiranja, razvilo se je regionalno-prostorsko planiranje. V Sloveniji so bile v obdobju 1970-1975 ...izdelane strokovne osnove za sprejem regionalno-prostorskega plana republike. S prehodom na sistem družbenega planiranja so se sprejemale le splošne usmeritve, ker se je nadaljevalo še 10 let v samostojni državi. Šele v letu 2002 je bila sprejeta Strategija prostorskega razvoja, pri tem pa niso bila razčiščena razmerja z strategijo regionalnega razvoja, strategijo razvoja na državni ravni in usmeritvami na evropski ravni.
V članku predstavljamo uporabnost geomorfološkega znanja za preventivo pred nekaterimi naravnimi nesrečami, ki jih imenujemo tudi geomorfološke nesreče. Opisujemo domače in tuje izkušnje pri ...aplikaciji tovrstnega geomorfološkega znanja. Znano je, da razmerje med sredstvi, vloženimi v sanacijo zemeljskih plazov, in prihranki zaradi preventive ponekod znaša od 1:10 do celo 1:2000. Uporaba geomorfološkega znanja in ustreznih kartografskih podlag pri prostorskem planiranju je v Sloveniji sicer opredeljena v zakonodaji, a se ne izvaja dosledno. Naročnikom (občinam) in izvajalcem (izdelovalcem planov) v prispevku predlagamo, da pri načrtovanju razvoja prostora bolj upoštevajo geomorfne procese in značilnosti reliefa.
V članku je kratko predstavljena zakonodaja z vidika urejanja naselij in graditve objektov, pri čemer je izhodišče raziskovanja na odnosu prostorskih razvojnih dejavnikov s formalnopravnimi normami ...in merili. V trenutku, ko so dejavniki že splošno veljavni, se zaradi narave pojma ali predmeta že pojavlja njegova nova oblika. Urejanje prostora je glede na zakonsko osnovo prej omejitev kot proces v razvoju, vendar je v preteklosti utrdila določene norme in pravila, ki so se opirale na prepoznavanje kakovosti prav teh dejavnikov. Na teh dejstvih bodo temeljila izhodišča za oblikovanje normativnih inštrumentov tudi v prihodnosti, a bodo morali biti fleksibilno nastavljeni in časovno hitreje spremenljivi. To je osnova tudi novega zakona o urejanju prostora, izvajanje v smislu bogatenja prostora pa bo preveril čas
Cilj projekta je podpreti razvoj, vzpostavitev, vzdrževanje in uporabo prostorskih podatkovnih baz v postopkih planiranja in urejanja prostora na lokalni ravni. Projekt je sestavni del slovenskega ...okoljskega projekta Onix. Tekoča faza je faza implementacije.
V članku je opisana začasna ureditev v 21 novih občinah. Opisu so dodani komentar, kritična analiza ter predlogi za bolj smotrno ureditev. Urejanje prostora sodi med prednostne naloge v novih ...občinah, saj ga v večini obravnavanih občin navajajo kot svojo pristojnost in ga upoštevajo pri organizaciji občinske uprave. Na koncu sta, med drugim, predloga, da bi za prostor, okolje, infrastrukturo in gospodarske javne službe, stavbna zemljišča ter stanovanja ustanovili enotni upravni organ in da bi v primerih kadrovske šibkosti nekaterih občin dopustili možnost medobčinskega ali pokrajinskega sodelovanja. Predlogi glede izobraževanja in novega sistema urejanja prostora pa so namenjeni Ministrstvu za okolje in prostor.
PDF
