S korpusno analizo je mogoče pridobiti relevantne podatke o slovničnih pojavih, na podlagi katerih se lahko oblikujejo poglobljeni slovnični opisi. Korpusna metodologija je posebej uporabna za ...slovnične raziskave, ki se osredotočajo na pragmatiko in variacije v rabi izbranih slovničnih elementov. Namen pričujoče raziskave je analizirati rabo osebnih zaimkov v funkciji osebka v slovenščini s pragmatičnega vidika in tako pridobiti nove podatke za bolj podroben opis rabe osebnega zaimka kot osebka v slovenščini. Slovenščina je jezik z opustljivim osebkom, kar pomeni, da osebka stavka v njej ni treba eksplicitno izraziti. Raziskava temelji na korpusni analizi korpusov Kres in Gos; narejena je bila s pomočjo spletne programske aplikacije za analizo besedil NoSketch Engine. Rezultati pokažejo precejšnjo razliko v pogostosti rabe osebnih zaimkov kot osebkov med govornim in pisnim diskurzom. Rezultati prav tako pokažejo, da število osebnih zaimkov upada z naraščanjem formalnosti. N podlagi funkcijske analize so izraženi osebni zaimki v najširšem smislu klasificirani v kategoriji razdvoumljanja in poudarjanja. V okviru razdvoumljanja na rabo osebnih zaimkov kot osebkov vplivajo oblikoslovni, skladenjski in diskurzni dejavniki, in tudi prenosnik. V kategoriji poudarjanja je prenosnik posebej relevanten dejavnik. Analiza pokaže, da je tematika osebnega zaimka kot osebka v slovenščini mnogo kompleksnejša, kot bi lahko sklepali iz dosedanjih opisov. Izsledki raziskave odpirajo nekatera zanimiva vprašanja glede rabe osebnega zaimka kot osebka v slovenščini v zvezi z dialektalno specifiko in v hibridnih internetnih žanrih, prav tako pa tudi vprašanja o vplivu lektorskih posegov in o vplivu usvajanja pismenosti.
V članku so na podlagi popolnega izpisa iz del slovenskih protestantskih piscev predstavljene dvojinske paradigme osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, za katere so značilne ...številne dvojnice, ki so v odvisnih sklonih nastale zlasti zaradi postopne pluralizacije. Opisana so pogostnostna razmerja med posameznimi dvojnicami pri različnih avtorjih, opozorjeno pa je tudi na občasno izrabo dvojničnosti za doseganje stilnega učinka.
Marijin izrek ν primera (9) ima zgradbo 'predhodni izrek' + cto struktura', Nadezdin izrek ν primera (10) pa zgradbo cto' + 'sledeci izrek'; cto struktura je nepopolna poved, ν kateri je izpusceno ...'slucilos' (zgodilo se je)'. V obeh primerih sta predhodni in sledeci izrek metadiskurzivni besedili, ki omogocata sogovorniku prihraniti miselno in psihicno energijo, ki je potrebna za pripravo odgovora, in sicer tako, da se pojasni osnova in razlog za ilokucijsko naravo besede cto. Glavna funkcija cto ν Marijinem izreku ν primera (9) je 'razresitev vprasanj, ki zadevajo odnos med sogovornikom Ivanom in terciarnim likom Nadezdo', obenem pa opravlja drugotno funkcijo 'izrazanja govorcevega presenecenja nad dano diskurzivno situacijo'. Glavna funkcija cto ν Nadezdinem izreku ν primera (10) je 'razresitev vprasanj ν zvezi ζ vedênjem sogovornika', drugotna funkcija pa 'izrazanje zacudenja nad sogovornikovim vedênjem'. Struktura s cto ν povedi iz primera (21) ima zgradbo cto + osebni zaimek' + 'sledeci izrek', ν kateri je 'osebni zaimek' sredstvo za pritegnitev sogovornikove po- zornosti, medtem ko je 'sledeci izrek' metadiskurzivno besedilo, ki pojasnjuje razlog za rabo cto. Glavna funkcija cto ν povedi iz primera (21) je 'izrazanje presenecenja ν odnosu do predhodnega govorca', 'oporekanje predhodnemu govorcu', opravlja pa tudi drugotno funkcijo 'zastavljanja vprasanj ν zvezi ζ namenom, ki gaje ζ izrekom imel predhodni govorec'. Poved iz primera (25) ima zgradbo 'predhodni izrek', 'retoricno vprasanje (Cto + mozet byt' + primernik pridevnika)', ν kateri je predhodni izrek 'sredstvo za reseva- nje casti' sogovornika, a obenem vzpostavlja tudi socutje do sogovornika. Retoricno vprasanje pa je mogoce tudi spremeniti ν poved 'U nas nicego net interesnogo (Pri nas ni nie zanimivega)', ker je sredstvo izjavljanja. Drugace povedano, govoree misli, da je sogovornikov izrek brez stvarne podlage, vendar pa ν zelji, da ga ne bi spravil ν zadrego, izbere nacin, da mu to pove po ovinku, namesto da bi mu neposredno oporekal. Glavna funkcija cto ν primera (25) je 'oporekanje predhodnemu govorcu', drugotna pa 'zastavljanje vprasanj ν zvezi ζ namenenom, ki ga je ζ izrekom imel predhodni govoree'. Kot je razvidno iz primerov (21) do (27), ν fazi aB na puscici spremembe besednovrstnosti cto opravlja glavne funkcije 'izrazanje zadrege ν odnosu do predhodnega govorca', 'oporekanje predhodnemu govorcu', 'izrazanje presenecenja in dvoma ν odnosu do predhodnega govorca', 'izrazanje jeze na predhodnega govorca', 'spodbujanje sogovornika', in 'ostevanje sogovornika'. Drugotne funkcije so 'zastavljanje vprasanj ν zvezi ζ namenom, ki ga je ζ izrekom imel predhodni govoree', 'zastavljanje vprasanj glede resnicnosti predhodnega izreka' in 'izrazanje neodobravanja sogovornikovega vedênja'.
2.2.3.1 Glede izvora vprasalne prislova kod »ubi, sklon *k (*ide. *k-i-s) (Bezlaj 1982: 27)) ter navaja razlicne razlage jezikoslovcev. kopecný (1980: 371-76) za vseslovanski zaimenski prislov iz ...oblik k?de (slovensko koder < kodè-ze), k?du, k?dy (slovensko narecn kodi), k?da (slovensko koda in ko- daj) podaja slovensko obliko kod, sh. kud in kasubsk k?d (kqdka, k?dka (prav tam: 371), skrajsan iz katerekoli od navedenih oblik.10 Omenja, da so pri tem prislovu izkazani vsi trije pomeni in laliko zamenjuje tudi kje in kam, za 'kam' ne v zahodno- slovanskih jezikih in slovenscini, za 'kje' je razsirjen v poljscini, makedonscini in bolgarscini (prav tam: 373-74). Snoj ima psl. oblike *kçdÿ, *kodä, *kçdë, *kçdê, ki vsebujejo ide. vprasalni zaimek *k"o- ali *k"u-. in pripone *-ndhe (ki je izvomo razlicica pripone *-dhe, znane v ide. *k"u-d* llc. psl. ki>de 'kje'), kar se je laliko razvilo iz ide. *k"u-ndllc ali *k "u-ndc 'kam, kod' (2003: 288). Vanda BABic navaja znacilne prislovne pripone, ki so se v stari cerkveni slovanscini dodajale zaimenskim korenom za razlic- no dolocitev osnovnih zaimenskih pomenov, npr. za mesto pripone -de, ki »zaznamuje mesto glagolskega dejanja ali stanja«, -amo, tudi -emo, -odu, tudi -?de s pomenom smeri premikanja, prva prvotno za priblizevanje (h komu ali cemu draga za odda- ljevanje (od koga ali cesa kasneje obe za priblizevanje, dmga s predlogom ot? tudi za oddaljevanje (kamo 'kam', k?du, k?de 'kod', ot? k?du 'od kod' (Babic 2003: 223). mAtAsovic izvaja psl. *kundä, kar je okamneli orodnik ednine osnove *kunda-, iz ide. kwu-ndh-oh1 (2008: 249). 2.2.3.3 V16. stol. je kod tako vprasalni kot nedolocni, oziralni prislov in se pojavlja v 17, 18 in 12 delih, obliko koda pa poznata le Krelj in Juricic {Besedje 2011: 185). Ablativne zveze od kod so izpricane,11 do kod pa ne. Svetokriski ima glasovni dvojnici kod/kot (ob glagolu hoditi), pozna pa tudi predlozno rabo od kot kod x stavkih z vzroc- nimpomenom (Snoj 2006: 403). Pohlin ne navaja oblike kod, umetn tvoijeni sta nje- govi predlozni obliki, homonimni s casovnima prislovoma odklej, daklej 'od kod, do kod', ki ju v drugi izdaji opusti. Gutsmanv slovnici navaja le obliko od kod, v slovaiju 10 »Enako pa vprasalni kod, od kod in od kei 'od kje', Kopitar in Vodnik imajo vse tri: kod, od/ do kod, Dajnko kodi, odkod, Küzmic pa odkud/otkut (Irena Orel 2001: 44), slovar iztocnic za '(od)kod' nima, edino oziralni kod pri Ko sien (1848) (Novak 2006: 184). Pletersnikov slovar ima za kod se glasovno varianto ked in oblike z dodanimi obrazili oz. deikticno clenico -/: koda (Krelj), kodaj (Kastelec), kodi in kodik (vzhodnostajersko),12 samo dokod: poleg odkod se odkodaj (Kastelec), kec (= odkod, Miklosic (iz ked-ci)). Drugace obliko odkec izvaja Ramovs: *ot-ked-si (Ramovs 1935: 192). 7.2 V govorjenem jeziku je iz besedilnih zgledov v primerjavi z gradivom za SLA ugotovljena zivahnejsa izmenjava vseh treh PVPZ. Upada predvsem raba PVPZ kod, ki izkazuje najstevilnejso zastopanost in prepletenost prostorskih pomenskih sestavin, a ga v prekmurskem narecju ne poznajo (razen v obliki odkec 'od kod'). Zamenjujeta ga mestovni kje in smerni kam (pri istih govorcih nastopata tudi dvojnicno), ali pa se njegova raba omejuje na izrazanje izhodisca dejanja (od kod), pretezno v pomenu izvora/vzrocnosti glagolskega dejanja. Pomensko ga s kje povezuje sicer redko izrazena mestovnost (staticnost), s kam usmerjenost (dinamicnost), odpravlja pa se specializacija s sestavino razmescenosti v prostor in usmerjenega gibanja po prostoru (perlativnosti), pri dodani ablativni in adlativni sestavini (od kje, do kje) pomen ze eksplicitno izrazata predloga in oblikovno razlikovanje ni nujno (kod -> kje, podobno tudi tod -> tu, ondi/onod -> tam; od kod -> od/iz kje, do kod -> do kje, vzporedno od/do tod/ondod -> od/do tam). Nasprotno se na nekaterih podrocjih (rovtarske NS, posamicno dvojnicno tudi dolenjske, primorske, stajerske kod posplos na izrazanje umescenosti v prostoru in zamenjuje PVPZ kje. Smerni kam se ohranja in redko prevzema vlogo zaiinkov kje in kod, razen za ciljno mejo (kod -> kam, do kod -> do kam). Most notable in the modem spoken language are the decline or abandomnent of use of the semantic heterogeneous and specific pronoun kod and generalisation of use of the locative pronoun kje for expressing spatial distribution (kod (biti, se nahajati) -> kje), which is, among other tilings, also characteristic of the literary language of the 20th century, as well as the perlative (kod (se premikati) 'where (to move)') -> kje), ablative (od kod 'from where' -> od/iz kje) and the rarely expressed adlative with kod 'where to' (do kod 'how far' -> do kje/kam in which the meaning is already explicitly expressed with the two propositions, making a fonnal distinction unnecessary. The pronoun kod 'where' is also replacing the indicative kam 'where (to)' (even within one speaker we can find a doublet, i.e. the use of both fonns), or else its use is limited to the expression of a starting point (odkod 'from where'), mainly in the sense of the origin/causality of the verbal act. By contrast, in some areas (the Rovte dialect group and, rarely, as a doublet in other dialects as well, except the Prekmurje dialect in the east, where the pronoun kod is not known, except for the pirrase od kejc 'where from'), kod 'where' lias been generalised to express positioning in space and replaces the pronoun kje 'where'. The directive kam 'where (to)'has been preserved and rarely assumes the role of the pronouns kje and kod, except for the final destination (kod -> kam, do kod -> do kam).
W artykule omówiono wykładniki językowe dialogów obecnych w publicystyce prasowej okresu I wojny światowej, na przykładzie artykułu „Będziemy żyli” anonimowego autora, który ukazał się w 93. numerze ...„Gońca Częstochowskiego” (22.04.1916 r.). Wśród wykładników dialogowości zaobserwowano: zaimek osobowy „my” w licznych, losowych formach, zaimek dzierżawczy „nasz”. Wykładniki te są językowo-stylistycznymi miarami dialogowości i jednocześnie wykładnikami perswazji językowej i środków wpływających na emocjonalną kolorystykę tekstu. Konieczność perswazji wobec odbiorców określonych poglądów uwarunkowanych wojną, zdecydowała o zastosowaniu tych, a nie innych wykładników. Dialog ma znaczenie w kontekście sytuacyjnym stworzonym przez wojnę i w kontekście społeczno-kulturowym, stanowi centrum służące perswazji, jest „narzędziem w rękach” perswazji.
3.1 Stevilska primerjava rabe neosebnega ono v dolocenih tipih pokaze, da je bil v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja najpogosteje rabljen kot korelat, torej kataforicna prvina, ki napoveduje ...osebkov odvisnik. Najizraziteje je to pri Trubarju, kjer gre za tovrstno rabo kar v okoli 70 odstotkih primerov;15 pri Dalmatinu je delez korelatnega ono okoli 50 odstotkov, pri Juricicu pa okoli 40. Tudi pri ostalih avtorjih, kjer gre le za nekaj pojavitev, je korelatni ono obicajno najpogostejsi: pri Felicijanu Trubarju sta v tej vlogi obe pojavitvi, pri Tulscaku stiri od sestih. 5.2.5 Pogosto spreminjanje strukture predvsem pri Krelju kaze na vecjo neodvisnost od predloge in iskanje ustreznih slovenskih jezikovnih resitev, kar lahko pojasni tudi skoraj popolno odsotnost neosebnega ono v njegovih delih. Juricic je bil v skladnji nekoliko bolj odvisen od nemscine, ceprav je imel pred seboj ze Kreljev prevod s ponekod drugacno strukturo. Kljub temu je - kot kaze izbrani odlomek - tudi pri njem raba neosebnega ono bistveno redkejsa kot v biblijskih prevodih. Morda bi se lahko ta razlika razlagala s tipom predloge, saj je svetopisemski tekst zahteval vecjo zvestobo izvirniku kot pridizno besedilo, vendar Trubarjeva postila kaze, da je bilo to bolj odvisno od osebnega sloga prevajalca. 12 Ce zelimo te stevilke postaviti v kontekst, jih je treba nujno primerjati s skupnim obsegom del posameznih avtorjev: tako celoten Trubarjev korpus sestavlja okoli 1,5 milijona besed, ono pa predstavlja 0,9 per thousand tega stevila. Pri Dalmatinu je delez manjsi: 0,2 per thousand, pri Juricicu samo 0,08 per thousand, pri Krelju je ta delez se osemkrat manjsi, torej 0,01 per thousand. Pri avtorjih z manjsim opusom je delez pojavitev ono glede na celotno stevilo besed visji kot pri Krelju, a nizji kot pri Trubarju: pri Znojilsku 0,4 per thousand, pri Tulscaku 0,2 per thousand (kot pri Dalmatinu), pri Trostu 0,05 per thousand in pri Felicijanu Trubarju 0,06 per thousand. Za podatke o stevilu besed pri posameznem avtorju se zahvaljujem dr. Majdi Merse. 17 To bi lahko povezali tudi z ugotovitvami Jakoba Riglerja (1968) o treh Trubarjevih jezikovnoustvarjalnih obdobjih, ki jih je dolocil na podlagi njegovega glasovnega sistema. Rigler postavlja zarezo v Trubarjevem ustvarjanju med leti 1567 in 1574, ko je po Riglerjeven mnenju zaradi dolge odsotnosti iz domovine in pretrgane kontinuitete v pisanju prislo do sprememb v primerjavi z jezikom del iz obdobja pred 1567. Vendar primerjava z drugimi deli, ki so nastala v tem zadnjem obdobju, kaze, da kalkiranje nemskega neosebnega es v njih ni bolj prisotno kot v zgodnejsih delih (v TT 1577 se neosebni ono pojavi samo 12-krat, kar je glede na dolzino primerljivo z zgodnejsimi novozaveznimi prevodi, v TT 1581-82 pa je Trubar ohranil vse primere iz prejsnjih prevodov, dodatnih pojavitev neosebnega ono v tem delu ni. Zato ostaja TPo 1595 specificna tudi znotraj zadnjega obdobja Trubarjevega ustvarjanja.
Razprava prikazuje kategorizacijo in razvrstitev oziralnikov ki in kateri v temeljnih slovenskih slovnicah od Bohoriča do Toporišiča in v ddveh najpomembnejših slovenskih slovarjih, tj. pri ...Pleteršniku in SSKJ. Kritičnemu ovrednotenemu historiatu raziskav se pridružuje poskus jezikoslovne obravnave teh oziralnih zaimkov v luči teorije prototipov.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na s. tyt. inf.: Druge vidannâ z odmìnami j dodatkami- Zawiera ilustracje, tabele, indeks nazwisk, przedmowę od autora do pierwszego ...i drugiego wydania- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
