Na desni strani pročelja zgradbe osnovne šole sta upodobljena umetnostna figura in ime Andrej Praprotnik. Andrej Praprotnik, rojen v Podbrezju 9.11.1827, je bil učitelj, pisec učbenikov in urednik. ...Poučeval je v Kamni Gorici, Škofji Loki, Dobrovi blizu Ljubljane in od 1858 na šentjakobski (1. mestni) deški šoli v Ljubljani. Tu je bil med 1870 in 1890 tudi ravnatelj. Andrej Praprotnik je bil najuglednejši slovenski osnovnošolski učitelj v obdobju 1850-1870, organizator učiteljstva, zagovornik slovenske šole. Bil je pobudnik in ustanovitelj revije Učiteljski tovariš, predsednik Učiteljskega društva za Kranjsko (1869) in Slovenskega učiteljskega društva (1872). Deloval je tudi v čitalnicah, Narodni šoli in Slovenski matici. Kot član deželnega šolskega sveta si je prizadeval za slovenski jezik v šolah. Pisal je učbenike in priročnike, omenimo le nekatere: Spisje za slovensko mladino (1852), Slovensko-nemški abecednik (1856), Pervo berilo za slovenske šole (1857), Abecednik za slovenske ljudske šole (1883) in druge. Pedagoške članke, pesmi in povesti je objavljal zlasti v Učiteljskem tovarišu, zbral je Svete pesmi za šolsko mladost (1864), uredil koledar Palček za leta 1866-68 ter Učiteljski koledar za 1871. Umrl je 25.6.1895 v Ljubljani. Literatura: Hojan, T.: Andrej Praprotnik. V: Enciklopedija Slovenije, zv. 9 (Plo — Ps), str. 219. Mladinska knjiga, 1995;
Ustanovni občni zbor Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko v Mariboru je 23. maja 1903 Mateja Slekovca izvolil za svojega prvega predsednika. Zaradi velikega ugleda, ki ga je užival med ...Slovenci in Nemci, so upali, da bo veliko pripomogel k uspešnemu delu društva. Žal se to ni zgodilo, saj je bil Slekovec v tem času že zelo bolan in je še istega leta umrl.V prvi številki društvenega Časopisa za zgodovino in narodopisje leta 1904 je Fran Kovačič v spomin na prvega predsednika društva objavil daljši sestavek o življenju in delu Mateja Slekovca.
Vladimir Bračič je bil slovenski geograf, pedagog in politik (roj. 27. 9 1919 v Cirkulanah, † 28. 5. 1996 v Mariboru).Po končani nižji gimnaziji na Ptuju in učiteljišču v Mariboru ter Ljubljani ...se je izšolal za učitelja, vendar je druga svetovna vojna kmalu prekinila njegovo kariero učitelja, ki jo je pričel v Polomu v Suhi krajini. Leta 1942 se je vključil v partizansko gibanje in si nadel partizansko ime Mirko Polomski. Po vojni je opravljal različne naloge na področju šolstva in prosvete. Leta 1952 je diplomiral iz geografije in leta 1965 doktoriral na ljubljanski univerzi. Ukvarjal se je z družbeno geografijo s poudarkom na preučevanju manj razvitih območjih SV Slovenije. V slovenski in mednarodni javnosti pa je danes najbolj poznan kot pobudnik za ustanovitev Univerze v Mariboru in njen prvi rektor (1975-1979). V spomin na njegov prispevek k prepoznavnosti Haloz na širšem slovenskem območju, so mu rojaki v Cirkulanah postavili spominsko ploščo (1999) in doprsni kip (2009) ter ga imenovali za častnega krajana.
