UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UL)
  • Primeri dobrih praks učiteljev razrednega pouka pri delu z učenci z izstopajočim vedenjem [Elektronski vir] = Good practice cases of primary teachers working with students with challenging behaviour : magistrsko delo
    Bajželj, Tanja, 1984-
    Izstopajoče vedenje in ostale definicije vedenja, ki moti druge, je vseskozi potrebno gledati skozi prizmo družbene pogojenosti. Učenci, ki prihajajo iz bistveno drugačnega okolja, kot je šolsko, ... imajo težave že pri samem kodiranju sporočil v šoli. Namesto zavedanja, da je socialna podpora v šolskem okolju lahko edini in najbolj učinkovit varovalni dejavnik pri premagovanju teh težav, se neustrezno reagiranje učencev celo sankcionira, utrjuje in dela s tem še bolj sistemsko funkcionalno. Vsakršno opredeljevanje težav v socialni integraciji, ki ne vključuje socialne komponente, je s tega vidika bližje medicinskemu diskurzu, ki vidi vzroke zgolj v posamezniku. Čustvene, vedenjske in socialne težave ali socialnointegracijske težave so termin, ki poudari prepletenost vzrokov, ki so v skladu s sistemsko teorijo tudi v socialnem okolju samem. V magistrskem delu uporabljam izraz izstopajoče vedenje, ki bolj poudari eksternalizirano vedenje, internaliziranega je namreč težje opaziti, beležiti in raziskovati. Zaradi opredeljevanja učencev v dokumentih o usmerjanju otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami kot tistih s čustvenimi in vedenjskimi motnjami oziroma težavami v tem kontekstu uporabljam ta izraz. Socialna pedagogika je tista veda, ki preseže medicinski diskurz poudarjanja primanjkljajev posameznika ter neprestano reflektira tudi svojo vlogo in vpliv na stigmatiziranje ranljivih skupin. Socialni pedagogi tako ne dajejo bistvenega poudarka primanjkljajem in težavam, ampak odnosnemu delu. Kot učinkovita strategija se je uveljavila na vedenjsko-kognitivni teoriji osnovana vedenjska modifikacija vedenja. Na podlagi funkcionalne ocene vedenja strokovnjaki oblikujejo načrt dela, pri katerem s spreminjanjem miselnih vzorcev vplivajo na spreminjanje čustev in vedenja. V empiričnem delu magistrskega dela med desetimi namensko izbranimi intervjuvanimi učiteljicami razrednega pouka, ki so uspešne pri delu z učenci z izstopajočim vedenjem, ugotovim, da je predvsem na druge usmerjeno vedenje učencev tisto, ki učiteljice najbolj moti. Izpostavljajo motenje pouka na različne načine, nedelo oziroma nesodelovanje in različne oblike agresije do drugih. Vzroke za tako vedenje prepoznavajo v okolju učencev, izpostavljajo pa tudi zavedanje, da na utrjevanje vedenja pa tudi na stigmatiziranost učencev vpliva njihovo neustrezno reagiranje in šola kot sistem. Pri delu z učenci se zavedajo pomembnosti svoje vloge, ki jo vidijo kot razumevanje ter nudenje občutka varnosti in vrednosti učencem. Izpostavljajo zelo podobne, pa vendar ne enoznačne strategije dela z učenci z izstopajočim vedenjem. Pomemben se jim zdi vzajemni odnos in delo na odnosih v razredu, postavljajo jasna pravila in meje ter zagovarjajo doslednost pri učencih. Poleg potrjevanja želenega vedenja, ki ga prakticirajo vse učiteljice, izpostavljajo tudi čisto lastne, prilagojene načine spodbujanja učencev k prosocialnemu vedenju. Uspeh pri delu z učenci z izstopajočim vedenjem zagotavljata tudi dobro sodelovanje s starši in timsko delo z učiteljicami dodatne strokovne pomoči ter drugimi strokovnimi delavci šole. Zaradi pogostih občutkov nemoči in utrujenosti se razredne učiteljice poslužujejo kolegialnih intervizij in pogovorov z drugimi strokovnimi delavci šole. Prav tako pa poudarjajo nujnost timskega sodelovanja z ostalimi strokovnimi delavci šole ter iz zunanjih institucij.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - [T. Bajželj], 2024 ; Ljubljana
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 200371203

    Link(s):

    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry