UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Slovenes as immigrants, members of autochtonous minorities in neighboring countries and members of multiethnic states (1500-1991)
    Klemenčič, Matjaž, 1955-
    Slovenci predstavljajo enega manjših narodov v svetu. Po nekaterih ocenah naj bi bil slovenski jezik materni jezik približno 2,25 milijona ljudi. Slovenščina je uradni jezik v Republiki Sloveniji in ... eden od uradnih jezikov Evropske unije, podobno kot nemščina, italijanščina ali madžarščina. Slovenščina je tudi drugi uradni jezik na narodnostno mešanih območjih v sosednjih državah: na južnem delu zvezne dežele Koroške v Avstriji, na obmejnem območju dežele Furlanija-Julijska krajina v Italiji in v Porabju na jugozahodu Madžarske. Podobno predstavljata italijanščina in madžarščina drugi uradni jezik (ob slovenščini, ki je prvi uradni jezik) na narodnostno mešanih območjih v Slovenskem Primorju in v Prekmurju na severovzhodu Slovenije. Takšno položaj slovenskega jezika je posledica dolgotrajnega zgodovinskega razvoja, kjer je do zadnjih sprememb prišlo leta 1991, ko je Slovenija postala neodvisna država, in leta 2004, ko je Slovenija postala del Evropske unije. Slovenščina je najbolj zahodni jezik južnoslovanske jezikovne skupine, katerega največja posebnost je dvojina. Z okrog štiridesetimi narečji je slovenščina eden najbogatejših jezikov v Evropi, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da jo na majhnem ozemlju govori razmeroma malo govorcev. Slovenščino govorijo tudi zdomci na začasnem delu v tujini in del slovenskih izseljencev ter njihovih potomcev v zahodnoevropskih in čezmorskih državah. Obenem pa je slovenščina jezik vsakodnevnega sporazumevanja okrog 10% prebivalav Slovenije, katerih materni jezik ni slovenščina (delež teh je v skupnem številu prebivalstva Republike Slovenije leta 2002 znašal 12,2%). Slovenci so se kot izseljenci do prve svetovne vojne naselili zlasti v ZDA, južni Ameriki in nekaterih zahodnoevropskih državah. Po prvi svetovni vojni so se začeli množično seliti v Kanado, južno Ameriko ter Zahodno Evropo, po drugi svetovni vojni pa poleg navedenih dežel tudi v Avstralijo. V novih domovinah so marsikje izoblikovali slovenske naselbine, ki predstavljajo del naselja, v katerem je vsaj ena od oblik njihove organiziranosti (etnične župnije, bratske podporne organizacije, narodni domovi ali kulturna društva).
    Source: Languages and identities in historical perspective (Str. 97-124)
    Type of material - article, component part ; adult, serious
    Publish date - 2005
    Language - english
    COBISS.SI-ID - 15028744

Shelf entry