UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Razvitost kompetence učenje učenja pri dijakih poklicnih šol : magistrsko delo
    Funčič Masič, Tamara
    V raziskavi sem primerjala razvitost kompetence učenje učenja med dijaki vključenimi v programe srednjega poklicnega izobraževanja in iskala razlike med dijaki s posebnimi potrebami in ostalimi ... dijaki, razlike po spolu, po letnikih izobraževanja ter razlike glede na vključenost v različne izobraževalne programe. Kompetenca učenje učenja se izraža v zmožnosti samostojno poiskati in uresničevati možnosti za učenje, organizirati lastno učenje na način, ki posamezniku najbolj ustreza. Vključuje zavedanje o lastnem učnem procesu in potrebah, prepoznavanje priložnosti in zmožnost za avtorefleksijo in premagovanje ovir. Poleg kognitivnih in metakognitivnih strategij ima na kakovost procesa učenja odločilen vpliv motivacija, zaupanje vase, samopodoba in emocionalni odnos posameznika, saj ti dejavniki kvalitativno in kvantitativno določajo proces učenja. Dijaki so izpolnili tri vprašalnike: vprašalnik MSLQ - the Motivated Strategies for Learning Questionnaire (Pintrich, Smith, Garcia & McKeachie, 1991), ki meri motivacijo za učenje ter uporabo kognitivnih in metakognitivnih strategij pri učenju, vprašalnik emocionalnega nadzora (Takšič 2001) ter vprašalnik kontrole oziroma samoregulacije pozornosti (Schwarzer, Diehi, Schmitz, 1999). Rezultatiso pokazali, da imajo dijaki s posebnimi potrebami slabšo samopodobo kot ostali dijaki in da ocenjujejo, da njihovo razpoloženje močno vpliva na proces učenja, vendar kažejo večjo vztrajnost pri doseganju zastavljenih ciljev. Razlike po spolu potrjujejo izsledke nekaterih predhodnih raziskav, da imajo dekleta višjo motivacijo, si bolje organizirajo okolje za učenje, prej poiščejo pomoč in izkazujejo bolj pozitivno samopodobo kot fantje. Nanje bolj negativno vplivata čustvi žalosti in strahu, ki povzroči verbalno blokado. Fantje više ocenjujejo svojo osredotočenost kot dekleta, glavni distraktorji so predvsem slabo razpoloženje, jeza in večja testna anksioznost kot pri dekletih. Analiza rezultatov glede na letnik izobraževanja razkriva zaskrbljujoče rezultate, saj kaže, da samopodoba ter dejavniki zunanje in notranje motivacije z leti izobraževanja upadajo. Dijaki zaključnih letnikov tudi v manjši meri uporabljajo strategije organizacije učne snovi, manj vestno obiskujejo pouk kot dijaki 1. letnikov in tudi v manjši meri prevzemajo odgovornost za uspešnost učenja nase. Testna anksioznost je najvišja v 1. letniku, kasneje pa upada. Dobljeni rezultati so v nasprotju s strategijo vseživljenjskega učenja in zahtevajo dodatno preučevanje in ukrepanje. Pri preučevanju razlik med dijaki vključenimi v različne poklicne izobraževalne programe, se razlike, ki se kažejo med njimi, ujemajo predvsem z razlikami izkazanimi glede na letnik, spol ali odločbo o posebnih potrebah dijakov.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Sežana : [T. Funčič Masič], 2009
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 16989960

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Miklošič Library FPNM, Maribor D MAG 159.9 FUNČIČ T. M. Razvitost
IN: 320090108
available - reading room
University of Maribor Library Skladišče II 71899 available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...