UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Ustavitev prehoda v odraslost pri 25-29-letnikih v teku 2000-2010 v Sloveniji : objektivni in subjektivni vidiki
    Flere, Sergej
    Mlade v starosti 25-29 let se ponavadi obravnava kot odrasle, čeprav Arnett (2006) dopušča možnost podaljšanja prehoda v odraslost do 29. leta. Zaradi takšnega pojmovanja predstavlja raziskovanje te ... skupine mladih še poseben izziv. Naši rezultati v okviru pričujoče raziskave temeljijo na anketnih podatkih študij Mladina 2000 (Miheljak, n = 465) in Mladina 2010 (Lavrič, n = 461), obenem pa so ugotovitve podprte z uradnimi demografskimi statistikami. V Sloveniji je v obravnavanem obdobju zaznan jasen vzorec sprememb družbenega položaja te skupine. Večje spremembe so naslednje: (1) delež zaposlenih za polni delovni čas se je zmanjšal s 74,2 % na 57,0 %, obenem pa je delež zaposlenih za nedoločen čas (redna zaposlitev) padel z 51,8 % na 32,8 %; (2) delež tistih, ki "redno" opravljajo priložnostna dela, se je povečal s 3,7 % na 8,6 %; (3) največja sprememba je povečanje deleža visokošolskih študentov (vse vrste študentskega statusa) s 6,5 % na 20,7 %; (4) delež tistih, ki sebe obravnavajo kot brezposelne, se je povečal z 11,9 % na 25,7 %. Opisane spremembe se nekoliko razlikujejo po spolu. Rezultati jasno kažejo na nadaljnjo "podaljšanje" "prehodnega" obdobja in na ovire pri doseganju odraslosti mladih. Te ovire sicer ne vsiljuje potreba po bolj kvalificirani delovni sili, saj se deleži tistih, ki so uradno brezposelni, bistveno ne razlikujejo med skupinami z različnimi stopnjami izobrazbe. Ta proces tudi ni neposredno povzročila splošna družbeno-ekonomska kriza v letu 2008, temveč gre za razvoj v daljšem časovnem obdobju. Opisani trendi vplivajo na praktično vsa področja življenja. Delež mladih, ki prebivajo v stanovanju svojih staršev, je npr. v letu 2010 v opazovani starostni skupini narasel na 65 %. Kljub temu, da je vstop v odraslost večini mladih te starostne skupine onemogočen, to ne vpliva katastrofalno na njihov socialni status. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja sreče anketirancev odvisna tako od pričakovanih objektivnih življenjskih razmer, še v večji meri pa od subjektivnih dejavnikov. Celotno stanje je do določene mere mogoče razložiti z vrsto ukrepov socialne politike, pa tudi z institucijo družine, ki je pripravljena podpreti svoje mlajše člane v tej fazi njihovega življenja, znotraj konteksta zmanjšanega povpraševanja na trgu dela, pa tudi v kontekstu bistvenih sprememb trga dela. Zadovoljstvo z življenjem in drugi subjektivni kazalniki kažejo, da ta starostna skupina sprejema spremembe objektivnih razmer. Na zadovoljstvo z življenjem v večji meri negativno vpliva izključenost kot pa družbeni položaj.
    Source: Mladi 2010 (Str. 52-64)
    Type of material - article, component part ; adult, serious
    Publish date - 2011
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 18871304

source: Mladi 2010 (Str. 52-64)

loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry