UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Dejavniki izgorelosti srednješolskih učiteljev [Elektronski vir] : vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica : magistrsko delo
    Golja, Frida
    Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat ... izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Ob tem se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V magistrskem delu se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno razložijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti ob spremenljivkah okoliščin in demografskih spremenljivkah. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Ob tem odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti je bolj pomembna tudi večja vloga odsotnost virov. Individualni dejavniki razložijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; razložijo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče razložiti s spremenljivkami okoliščin in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [F. Golja], 2024
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 188965635

    Link(s):

    Digital Library of the University of Maribor – DLUM

Shelf entry