UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Optična vlakna : diplomsko delo
    Brenčič, Maja, 1988-
    V diplomskem delu obravnavamo optična vlakna, ki za vodenje svetlobe izkoriščajo pojav popolnega odboja na meji dveh sredstev. Optična vlakna delimo glede na število resonančnih valovanj ali rodov, ... ki jih vlakna vodijo. Enorodovna optična vlakna vodijo le eno resonančno valovanje ali rod, mnogo rodovna optična vlakna pa vodijo več resonančnih valovanj ali rodov. Podrobneje obravnavamo mnogo rodovna optična vlakna, ki jih lahko opišemo z žarkovnim modelom, ki temelji na geometrijski optiki. Pri žarkovnem modelu razširjanje svetlobe v dani smeri predstavimo s premico, ki jo imenujemo žarek. Najprej opišemo sestavo in delitev optičnih vlaken, nato z žarkovnim modelom predstavimo način vodenja svetlobe skozi vlakno in izpeljemo numerično odprtost vlakna, ki določa največji kot, pod katerim vlakno še lahko sprejme in prenaša svetlobo. Izpeljemo tudi resonančni pogoj za razširjanje valovanja v valovodu in opišemo vzroke za izgube v optičnih vlaknih: absorpcijo v snovi, sipanje, disperzijo in ukrivljenost vlakna. Obravnavamo najpreprostejše nevzporedne laserske snope, ki jih imenujemo Gaussovi snopi. Izpeljemo enačbo, ki nam pove, kako se jakost električnega polja E(r,z) spreminja v odvisnosti od polarnih koordinat r in z. Laserske snope lahko ožimo in širimo z lečami. Obravnavamo preslikavo laserskega snopa z zbiralno lečo in izpeljemo lego in polmer grla laserja po preslikavi z lečo, če poznamo goriščno razdaljo leče in polmer grla pred preslikavo z lečo. V eksperimentalnem delu najprej opišemo pripravo optičnega vlakna za eksperimentalne namene in pripomočke, ki jih pri tem potrebujemo. Nato pokažemo, kako laserski snop zožimo z mikroskopskim objektivom in kako je premer snopa v gorišču objektiva odvisen od povečave objektiva. Manjši kot je polmer snopa v gorišču objektiva, večja je divergenca laserskega snopa. V nadaljevanju predstavimo poskuse, s katerimi izmerimo numerično odprtost vlakna in poskus, s katerim izmerimo izgube v vlaknu v odvisnosti od valovne dolžine svetlobe. V zadnjem poglavju diplomskega dela predstavimo vključitve optičnih vlaken v osnovnošolski in srednješolski pouk. Predlagamo poskuse, ki jih učitelji demonstrirajo učencem in poskuse, ki jih učenci lahko izvedejo sami.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [M. Brenčič], 2012
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 19127816

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Miklošič Library FPNM, Maribor M DIPL 53 BRENČIČ M. Optična
IN: 920120029
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...