UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Dejavniki politične radikalizacije v islamu in katolištvu : diplomsko delo
    Januš, Peter, glasbenik
    Diplomsko delo obravnava dejavnike politične radikalizacije v islamu in katolištvu. Cilj diplomskega dela je s pomočjo religiološke, teološke in sociološke primerjave obeh religij izluščiti, ... opredeliti, definirati, analizirati ter opisati nekatere bistvene dejavnike politične radikalizacije, značilne za obe. Namen je ugotoviti, razložiti morebitne razlike in nejasnosti med obema religijama. Diplomsko delo je izrazito teoretično in temelji na analizi ter primerjavi različnih strokovnih virov oziroma literature. Ugotavljamo, da kljub številni literaturi, ki je izšla na temo povezanosti monoteizma z nasiljem, kljub njegovim številnim strukturnim značilnostim, iz katerih nasilje izhaja, kljub dejavnikom njegove radikalizacije, ki smo jih opredelili, neposredne povezave med monoteizmom in nasiljem ne moremo potrditi. Po Assmannu je takšen strukturni element prav jezik nasilja, ki ga najdemo v razodetju slama in katolištva, fundamentalistični posamezniki pa ga zlorabljajo kot sredstvo v političnem boju za oblast. Tako zlorabljen jezik nasilja pa postane dejavnik radikalizacije pripadnikov obeh religij. Za religiozno nasilje je po Assmannu torej kriv fundamentalizen kot izraz politike. Razodetje obe religiji pojmujeta kot božji nagovor, delovanje, s katerim se ta z besedami in dejanji predstavlja, razkriva človeku. Razodetje je torej božja beseda v islamu zapisana v Koranu (kot božja beseda dobesedno), ki ga je Mohamed prejel po božjem nareku. V katolištvu je razodetje Biblija, zapisana po božjem navdihu in sam Kristus kot "Bog z nami in med nami" (učlovečena božja beseda neposredno). Obe religiji v povezavi z razodetjem poudarjata njegovo končnost, polnost in gotovost resnice, kar ju po Assmannu uvršča med ekskluzivne monoteizme. Iz razodetja pripadniki verskih skupnosti črpajo pomene in smisle za vsakdanje življenje. Avtorizirani razlagalci pa iz razodetja izpeljujejo nauke, pravila, norme in vrednote, po katerih njihovi pripadniki morajo živeti. V vsakdanjem življenju vernikov se to najbolj kaže v obliki moralnih norm in verskih dolžnosti. Razodetje je pa tudi merilo, na osnovi katerega religijske institucije (avtorizirani razlagalci) za svoje pripadnike določajo podobo Boga, človeka, sveta. Opredeljujejo pa tudi odnose med ljudmi, odnose do drugih religij in vernikov, do svetih knjig (razodetja), do svetnih oblasti, sveta ter notranje organizacije religij. Ker pa obe različno pojmujeta razodetje, so prav omenjene razsežnosti tiste, po katerih se med seboj najbolj razlikujeta. Glede vloge političnih, gospodarskih, kapitalističnih teženj oziroma interesov Zahoda in Vzhoda pri radikalizaciji religije z gotovostjo trdimo, da te ne pripomorejo k umiritvi razmer in zmanjšanju radikalizacije - prav nasprotno - predstavljajo dejavnik, ki radikalizacijo pospešuje in lajša. Če nam tudi na osnovi medsebojnega dialoga na posvetni in religijski ravni, izobraževanja, integracije ne bi uspelo zagotoviti mirne koeksistence, potem je možno rešitev urejanja odnosov med zahodnimi sekularnimi, večinoma krščanskimi državami ter islamom v civilnem, posvetnem zakonu o islamu, kot na primer v Avstriji.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [P. Januš], 2016
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 22556168

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Miklošič Library FPNM, Maribor D DIPL 316 JANUŠ P. Dejavniki
IN: 320160489
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...