UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Recepcijska zmožnost mladega bralca : razvijanje recepcijske zmožnosti zaznavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe : magistrsko delo = The receptive skills of a young reader : the development of receptive skills of perception, experience, understanding and evalu[a]tion of a literary character : master's thesis
    Jerčič, Simona
    V zadnjem desetletju smo priča spreminjanju bralnih navad otrok in mladostnikov. Opazen je premik od tradicionalnega branja knjig za zabavo do novih bralnih priložnosti, ki jih ponujajo internet in ... drugi multimedijski sistemi. Računalniki in druge naprave, ki sočasno prikazujejo besedilo, slike, filme in zvoke, so že splošno rabljena orodja, ki lahko pomagajo pri razvijanju otrokovih bralnih zmožnosti. Vsekakor pa ima pri tem pomembno vlogo učitelj, ki bi moral biti usposobljen za pogovor o literarnih besedilih, hkrati pa bi se moral vedno znova seznanjati z novostmi ter jih uporabljati pri pouku književnosti. Ob poplavi vseh mogočih učbenikov, priročnikov in pripomočkov pa se učitelj nemalokrat počuti ujet med množico informacij, saj mu vsa potrebna in večinoma nepotrebna birokracija onemogoča, da bi se s temi novostmi seznanjal in izluščil najboljše za svoje učence. Postavili smo si raziskovalna vprašanja: 1. Kakšen je odnos mladih bralcev do branja? 2. Kako mladi bralci zaznavajo, doživljajo, razumejo in vrednotijo književno osebo in motive za njeno ravnanje? 3. Kakšen odnos imajo učitelji do dolgega branja, pomena motivacije in zaznavanja, doživljanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe pri učencih glede na različne dejavnike? 4. Ali fantje berejo drugače kot dekleta? V empiričnem delu smo s pomočjo metode dolgega branja obravnavali književno delo Dese Muck Lažniva Suzi, in sicer po komunikacijskem modelu didaktike mladinske književnosti s poudarkom na zaznavanju, doživljanju, razumevanju in vrednotenju književne osebe. Ugotovili smo, da ima pri obravnavi didaktične enote velik pomen motivacija, učenke in učenci so zelo pozitivno sprejeli metodo dolgega branja, ustvarjalni so bili tudi v fazi poglabljanja doživetja. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo dokazali, da je bralna pismenost odvisna od različnih dejavnikov; poleg pozitivnega oz. spodbudnega domačega okolja so zelo pomembni načini poučevanja branja, učiteljevo znanje in spretnosti za poučevanje branja ter promocija branja v šoli in zunaj šole. Podatki kažejo, da anketirani največkrat upoštevajo mnenje svojih vrstnikov, velikokrat jim knjigo predlagajo knjižničar, učitelj ali starši. Podatke o dobrih knjigah dobijo tudi na spletu ali si najprej ogledajo film, zatem preberejo knjigo. Zaskrbljujoč je podatek, da v prostem času kar polovica anketiranih bere redko, okoli 12 % pa nikoli, med njimi so večinoma fantje, teh ne zanima književna oseba, še manj zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe. Vsekakor si je v prihodnosti nujno treba zastaviti prenovo pouka branja v slovenskem osnovnošolskem sistemu, saj je recepcijska zmožnost mladih bralcev slabo razvita, kar kaže tudi izveden anketni vprašalnik, s katerim smo želeli preveriti recepcijsko zmožnost zaznavanja, doživljanja in vrednotenja književne osebe. Upoštevati bo treba sodobne načine branja, saj tradicionalno branje knjig izpodrivajo novi načini branja s pomočjo interneta in drugih multimedijskih naprav.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Maribor : [S. Jerčič Pšeničnik], 2016
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 22807048

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Miklošič Library FPNM, Maribor D MAG 821SLV JERČIČ S. P. Recepcijska
IN: 320160757
available - reading room
University of Maribor Library Skladišče II 93012 available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...