UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za razvoj samomorilnega vedenja pri študentih Univerze v Mariboru : magistrsko delo = Risk factors and protective factors for development of suicidal behaviour with students of University of Maribor : master thesis
    Dijak, Simona, 1988-
    Študentje predstavljajo ranljivo skupino za razvoj samomorilnega vedenja, ki je v obdobju odraščanja na prehodu v odraslost med prvimi tremi vzroki umrljivosti, obenem pa naj bi se v primerjavi z ... drugimi starostnimi skupinami povečevalo število mladih, ki svoje življenje končajo s samomorom. Z magistrskim delom smo želeli preveriti pojavnost samomorilnih misli in samomorilnega vedenja pri mladih na prehodu v odraslost. Zanimale so nas razlike med spoloma, med kadilci in nekadilci, med tistimi, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, torej, kako se tvegana vedenja odražajo na vedenju študentske mladine - ali vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja. Prav tako smo se osredotočili na tiste, ki imajo izražene depresivne simptome, obenem pa nas je zanimalo, ali se študentje v stresnih situacijah znajo obrniti po pomoč. Glavni namen magistrskega dela je teoretično razdelati in empirično obravnavati določene vidike razvoja samomorilnega mišljenja, vedenja in podrobneje preučiti in osvetliti dejavnike tveganja ter varovalne dejavnike za razvoj samomorilnega vedenja pri mariborskih študentih. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 277 študentov Univerze v Mariboru, od tega 44 moških in 233 žensk. Povprečna starost anketiranih je znašala 24 let. Vprašalniki, ki smo jih v raziskavi uporabili, so modul Vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), Paykelova lestvica samomorilnega vedenja (PSS) in Vprašalnik medosebnih potreb (INQ-25). Rezultati naše raziskave so pokazali, da med moškimi in ženskimi študenti pri poročanju samomorilnega vedenja ni bilo statistično pomembnih razlik, prav tako teh razlik ni bilo med študenti kadilci in nekadilci. Tudi pri tistih študentih, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne razlike so se pokazale le pri tistih z izraženimi simptomi depresije, ki so pogosteje poročali o samomorilnih mislih v primerjavi s tistimi, ki teh simptomov niso imeli. Prav tako se ni izkazalo, da je pri študentih najpogostejši varovalni dejavnik za razvoj samomorilnega vedenja sposobnost ustreznega iskanja pomoči v stresnih okoliščinah. Za preverjanje hipotez smo uporabili mediano lestvic INQ in PSS ter Mann Whitney U test, ob tem tudi neparametrični Kruskal-Wallis test. Za preverjanje varovalnih dejavnikov smo za analizo uporabili frekvenčno porazdelitev odgovorov na anketnem vprašalniku. Z raziskavo smo preverili tvegana dejanja in kako ta vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja ter skušali dobiti vsaj del celotne slike duševnega zdravja mladih na vstopu v odraslost. Magistrsko delo opozarja na pomembnost varovalnih dejavnikov pri razvoju samomorilnega vedenja ter svari pred dejavniki tveganja.
    Type of material - master's thesis ; adult, general
    Publication and manufacture - Maribor : [S. Dijak], 2018
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 24241416

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Miklošič Library FPNM, Maribor D MAG 159.9 DIJAK S. Dejavniki
IN: 320180194
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...