UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Precipitati v jeklu za dele energetskih naprav : doktorska disertacija
    Skobir Balantič, Danijela Anica
    To delo je nastalo z namenom, da bi povečali znanje o procesih degradacije jekel med obratovanjem termoenergetskih naprav in omogočili bolj zanesljivo oceno preostale trajnostne dobe jekla. To je ... prvi pogoj za racionalno in pravočasno zamenjavo delov, ki so pri koncu te dobe. Dobili pa bi tudi podatke, koristne za boljše načrtovanje kemijske sestave in zgradbe jekel. Pri tem gre predvsem za poznavanje stanja osnove in interakcije med karbidnimi izločki in kovinsko matrico, vpliv izločkov na odpornost jekla proti lezenju in spremembo morfologije mikrostrukture martenzita med dolgim zadrževanjem pri določeni temperaturi energetskih naprav. Zato smo vzorce jekla kalili in žarili pri temperaturah 650 $^{\circ}$C in 800 $^{\circ}$C do 1344 ur in nato z analizno transmisijsko elektronsko mikroskopijo in uklonom elektronov ter s spektroskopijo Augerjevih elektronov študirali sestavo, vrsto in rast karbidnih izločkov v jeklu X20CrMoV121. Eksperimentalne rezultate smo primerjali s teoretičnimi izračuni stabilnosti karbidnih faz s predpostavko, da je aktivnost elementov v feritu enaka njihovi atomski koncentraciji in da doseganje ravnotežne sestave karbidne faze ni odvisno od difuzijskih poti elementov karbidotvorcev v feritu. Ugotovili smo, da pri žarjenju pri 650 $^{\circ}$C nastaja cementit, po 1344-urnem žarjenju pa tudi karbid ▫MT$_{7}$C$_{3}$▫. Pri žarjenju pri 800 $^{\circ}$C pa se iz trdne raztopine najprej izloča cementit, nato karbid ▫M$_{23}$C$_{6}$▫ in po najdaljšem žarjenju karbid ▫M$_{7}$C$_{3}$▫, kar se ne ujema s teoretičnimi izračuni (narejenimi v tem delu), po katerih naj bi bil karbid ▫M$_{23}$C$_{6}$▫ termodinamično bolj stabilen od ▫M${7}$C$_{3}$▫. S standardnimi mehanskimi preizkusi smo določili mehanske lastnosti jekla v odvisnosti od časa žarjenja, s preizkusi pospešenega lezenja pa smo določili hitrost lezenja in deformacijo po 100-urni statični obremenitvi 170 MPa in temperaturi 580 $^{\circ}$C. Na osnovi teh rezultatov smo ugotavljali vpliv velikosti in porazdelitve karbidnih izločkov na mehanske lastnosti in odpornost jekla proti lezenju pri izbranih pogojih obremenitve. Pri izotermnemžarjenju pri 800 $^{\circ}$C se po približno 100 urah izvrši rekristalizacija, ki odpravi martenzitni habitus, porazdelitev karbidnih precipitatov pa se spremeni iz neenakomerne (nizi precipitatov po mejah martenzitnih podzrn) v enakomerno po volumnu. Dokler so izločki v pregradah, se napetost tečenja in trdnost hitreje zmanjšujeta, kot če so izločki enakomerno porazdeljeni, raztezek in kontrakcija pa enakomerno rasteta. Povprečna velikost karbidnih izločkov se povečuje sorazmerno s tretjim korenom časa žarjenja. Pri izotermnem žarjenju pri 600 $^{\circ}C pa se rekristalizacija ni izvršila tudi po 1344 urah. Hitrost deformacije in skupni raztezek med 100-urnim preizkusom pospešenega lezenja v začetku zelo hitro rasteta, nato pa se hitrost deformacije zmanjša, ker je v področju sekundarnega lezenja deformacijska utrditev v ravnotežju s popravo. Odvisnost med deformacijo in tretjim korenom časa obremenitve je linearna v področju primarnega in sekundarnega lezenja. Po rekristalizaciji martenzita se hitrost sekundarnega lezenja zelo poveča. Linearna odvisnost traja tem manj časa, čim večja je razdalja med izločki oziroma čim dlje je bilo jeklo žarjeno pri 800 $^{\circ}$C.
    Type of material - dissertation ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [D. A. Skobir], 2003
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 274858

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
University of Maribor Library Skladišče II 56565 available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...

Shelf entry