UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
(UM)
  • Pravna ureditev izrednega sklepa delniške družbe v slovenskem in nemškem pravu = Gesetzliche Regelung von Anfechtung der Hauptversammlungsbeschlüsse im slowenischen und deutschen Recht : magistrsko delo
    Ketiš, Jan
    Izredni sklep delniške družba je urejen v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in nemškem delniškem zakonu Aktiengesetz (AktG). ZGD-1 predstavlja temelj korporacijsko pravnega področja in ... v celoti ureja delniško družbo in izredni sklep delniške družbe. Izrednemu sklepu je v osnovi namenjen le 313. člen zakona, ki določa postopek sprejemanja izrednega sklepa. Dodatne zahteve, vezane na izredni sklep, ZGD-1 ureja posebej pri vsakem primeru, kjer zahteva izredni sklep. Enako nemški AktG namenja izrednemu sklepu en člen, 138. člen, posebne pogoje pa določa pri vsakem posameznem primeru. Statusna preoblikovanja nemški zakonodajalec ne ureja v AktG, ampak v zakonu o preoblikovanjih Umwandlungsgesetz (UmwG), ki ga je treba upoštevati glede izrednega sklepa pri pripojitvi in delitvi delniške družbe, če ima družba več razredov delnic. Izredni sklep, za razliko od skupščinskega sklepa, ni sklep, s katerim se sprejemajo odločitve v delniški družbi. Tako slovenski kot nemški zakonodajalec izredni sklep zahtevata k določenim najpomembnejšim odločitvam v delniški družbi. Za razliko od skupščinskega sklepa, o izrednem sklepu nimajo pravice glasovati vsi delničarji, ampak le določeni. Praviloma imetniki delnic določenega razreda, je pa potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej ugotoviti, kdo ima pravico glasovati o izrednem sklepu. Ker nimajo pravice glasovati vsi delničarji, je glasovanje o izrednem sklepu vedno ločeno glasovanje, ki se lahko izvede na sami skupščini delniške družbe ali na ločenem zasedanju, kjer imajo pravico biti prisotni le delničarji, ki imajo pravico glasovati o konkretnem izrednem sklepu. Brez izrednega sklepa je skupščinski sklep ali odločitev poslovodstva neveljavna. Glede večine, potrebne za sprejetje izrednega sklepa, oba zakonodajalca napotujeta na smiselno uporabo določb o skupščinskih sklepih, po katerih se zahteva navadna večina oddanih glasov. Vendar pri posameznih primerih ZGD-1 in AktG zahtevata praviloma tričetrtinsko večino zastopanega kapitala. Pri ustvarjanju celotnega ZGD-1 se je slovenski zakonodajalec zgledoval po nemški korporacijsko pravni ureditvi, vsled česar je tudi področje izrednega sklepa urejeno v bistvenem delu popolnoma enako. Manjše razlike se pojavljajo le pri posameznih primerih, ko zakon zahteva izredni sklep.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - [S. l. : J. Ketiš], 2019
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 5710635

Library Call number – location, accession no. ... Copy status
Faculty of Law, Mirko Ilešič Library, Maribor knjižnica - prosti pristop
d KETIŠ J. Pravna 2019
IN: 042284
available - outside loan, loan period: 28 days
loading ...
loading ...
loading ...