Uporabniki jezikov z glasovno-slušnim prenosnikom se pri zaznavi jezikovnih izrazov osredotočajo na fonološke oznake glasov in ne na njihove jezikovno nerelevantne značilnosti, ki lahko variirajo med drugim glede na spol, starost in čustveno ali zdravstveno stanje govorca. Na enak način izražanje v svojem jeziku zaznavajo uporabniki jezikov z gibalno-vidim prenosnikom, čeprav so fonološke oznake v teh jezikih posredovane z drugimi fizikalnimi količinami, kot smo jih vajeni jezikoslovci - in so posledično slabše raziskane. V članku so z metodo minimalnih parov predstavljene fonološke oznake iz štirih naravnih razredov (gibanja, oblike dlani, mesta kretanja in mimike) ter njihove funkcije (razlikovalna, odvisna in prosta oznaka) v slovenskem znakovnem jeziku (SZJ).