Konverzacijska analiza izhaja iz etnometodologije. Slednjo je utemeljil ameriski sociolog Garfinkel (1967), predmet njenega raziskovanja pa so vsakdanji postopki, prek katerih se vzpostavlja druzbeni red. Sacks (1972) v tem okviru utemeljuje vsakdanji pogovor kot za analizo enega lazje dostopnih postopkov vzpostavljanja druzbenega reda. Konverzacijske analize, ki je izsla iz tovrstnih raziskovanj, pa ne zanimajo ve? toliko na?ini vzpostavljanja druzbenega reda prek pogovora, ampak pogovor sam, njegova lastna struktura in zakonitosti. v tem okviru je kontekst pogosto omejen samo na tisto, kar je razvidno oz. se manifestira skozi sam pogovor, od zunanjega, predvsem druzbenega konteksta pa se distancira, in sicer, kot povzame de Kok (2008), iz treh razlogov: (1) ker ga je mogo?e opisati na veliko razli?nih na?inov in je odlo?itev o tem, kateri na?in je pravi, skrajno problemati?na (glej se Schegloff 1997); (2) ker je posledi?no problemati?na sama metoda zbiranja informacij o zunanjem kontekstu; (3) ker opazovanje udelezencev diskurza skozi prizmo druzbenih kategorij, vlog, razmerij ... naredi iz njih pasivne lutke zunanjih sil brez lastne iniciative in presoje. Tak pogled na kontekst je bil po drugi strani tar?a kritik, da je preozek. V zadnjem ?asu najdemo poskuse sirsega razumevanja konteksta tudi znotraj konverzacijske analize. Hansun Zhang WAring idr. (2012) tako na primer dokazujejo, da lahko zunanji podatki (tj. podatki, ki jih zberemo posebej, ne iz samega pogovora) pomagajo dopolnjevati rezultate konverzacijske analize. Do danes sta se aktivno razvijala predvsem strukturalisti?na smer na eni strani in smer, ki jo za?rta Volosinov, na drugi. Strukturalizem se je poleg zenevske krepil se s prasko in kopenhagensko solo, v podobnem duhu pa je na predmet jezikoslovja gledal tudi generativizem iz sole Chomskega (1965), ki se prav tako opredeli, da predmet jezikoslovnega raziskovanja ni jezik v rabi, ampak govor?ev notranji sistem jezika,2 ki mu omogo?a, da razume katerikoli stavek v svojem jeziku. Smer, ki jo Volosinov za?rta znotraj takrat in tam aktualne marksisti?ne filozofije, je na drugi strani Atlantika priblizno isto?asno za?ela ?rpati iz terenskih etnografskih raziskav Ma?inowskega (1946; prvi? objavljeno 1923), ki v podobnem duhu kot Volosinov poziva, da je treba jezik opazovati v situacijah, v katerih je rabljen. V petdesetih letih postavi Austin temelje teorije govornih dejanj,3 ki jo prav tako zanima »celostno govorno dejanje v celostni govorni situaciji« (Austin 1990: 126), iz ?esar zrase jedro t. i. pragmatike. Tudi Grice (1975) opozori, da moramo poznati okolis?ine rabe, da razumemo, kaj je govorec rekel, in na podlagi njegovega dela se med drugim razvije bolj kognitivno naravnana teorija relevantnosti v pragmatiki.4 Potrebo po preu?evanju jezika v rabi v jezikoslovnih vodah nadalje siri Firth (1964) in pri njegovem u?encu Hallidayu (1994; prvi? objavljeno 1985) se ideja ohranja skozi sistemsko funkcijsko slovnico, kot jo poznamo danes. V antropologiji in etnografiji komunikacije se v sedemdesetih letih ponovno pojavi poudarjanje potrebe po preu?evanju jezika v kontekstu (Hymes 1974). Tesno povezano z etnografijo komunikacije, poudarjajo? potrebo po preu?evanju vsakdanje konverzacije in njenih vzorcev, se razvija tudi konverzacijska analiza Sacksa (1972), Schegloffa in Jeffersonove. V slovenskem prostoru so eksplicitne razprave o vprasanju konteksta redke. Prvo predstavi O. Kunst Gnamus (1988) in zavzame pogled na vprasanja razumevanja jezika, kot izhaja iz teorije govornih dejanj in Griceovih pogovornih implikatur. Meni, da opis jezika kot sistema ne zados?a za u?inkovito sporazumevanje,5 zato ker »/b/ esedilo nastaja v konkretnih okolis?inah in na njegovo oblikovanje ne vplivajo samo slovni?na pravila, ampak tudi fizi?no, druzbeno in psihi?no okolje, udelezenci, njihov polozaj in mo?, namere, zelje, pri?akovanja in medsebojna razmerja.« (kunST gnAmus 1988: 183) Kontekst jezikovne rabe je torej kompleksen in obsega razli?ne ravni. Avtorica se zavzame, da pragmatika ni samo dodatna ravnina jezikovnega opisa, ampak »uveljavlja novo perspektivo videnja jezikovnih pojavov« (ibid.). Nasprotno stalis?e, da je pomen dejanskega konteksta jezikovne rabe precenjen, predstavi Zagar (1999), ki meni, da »izjave ustvarjajo lasten (osnovni) kontekst, in da lahko ta osnovni kontekst (osnoven v smislu 'zadosten za razumevanje in razlago') 'deduciramo' (?e smem malce zlorabiti ta koncept) iz teh izjav« (ZAgAr 1999: 213). V nadaljevanju dokazuje, kako lahko iz samih izjav, o katerih ni? ne vemo, v kaksnem kontekstu so bile rabljene, predpostavljamo dolo?ene mozne kontekste. Medtem ko torej razprava Kunst Gnamusove (1988) izhaja iz pragmatike, razprava Zagarja (1999) izhaja iz preu?evanja jezika kot sistema. Diametralno gledanje na pomen konteksta v obeh je tako pri?akovano. Toporisi? (2000) poimenuje kontekst jezikovne interakcije sotvarje.6 Nanj gleda zelo ozko pragmati?no: v kontekst steje samo »tista dejstva, ki sistemsko (sestavno) dolo?ajo primernost/ustreznost dogovornih izrekov« (toPorisi? 2000: 732). To so lahko udelezenci diskurza in njihova védenja, prepri?anja in cilji, sama dejanja ter prostor-?as, v katerem poteka interakcija. Opozarja na spreminjajo?o se naravo konteksta: »Sotvarje je dinami?no, ni samo stanje stvari, temve? vsaj sledje stanj stvari,« (toPorisi? 2000: 733) vendar ostane pri tem interaktivnost konteksta z besedilom razumljena povsem linearno. Bolj poglobljene pozornosti kontekstu ne posveti, obravnavan je predvsem kot spremljevalni pogoj govornih dejanj. V u?beniskem smislu obravnava vprasanje konteksta tudi M. Krajnc Ivi? (2013) in se pri tem ve?inoma opira na stalis?a Verschuerena (1999) do tega vprasanja (ki so verjetno predvsem zaradi slovenskega prevoda v tem prostoru nekoliko bolj poznana kot kaksna druga). Skozi empiri?no analizo, kako vpliva kontekst na rabo jezikovnih sredstev, se vprasanj konteksta dotakne tudi razprava Verdonik idr. (2008), kjer pa je privzet van Dijkov (2008; 2009) teoreti?ni model.