V prispevku so obravnavane poglavitne spremembe v rekonceptualizacijah javnega mnenja skozi tri temeljna zgodovinska obdobja in v njih prevladujoče paradigme: (1) zgodnje obdobje javnega mnenja kot normativne utopije, ki so jo kmalu začele razjedati ekonomske spremembe, ki so spremenile družbeno vlogo tiska, in empirične sociološke analize »latentnih« (dis)funkcij javnega mnenja; (2) obdobje empirične substitucije javnega mnenja z mnenjskimi poizvedbami, oprtimi na kvantitativne metode sistematičnega zbiranja in statistične analize podatkov ter »teorijo prima facie« permanentnega referenduma, ki jo je postavil Gallup; (3) obdobje velikega podatkovja, v katerem sistematično »merjenje mnenj« z zbiranjem podatkov v obliki odgovorov na vprašanja vse bolj nadomešča permanentno avtomatizirano ugotavljanje in napovedovanje mnenjskih in vedenjskih vzorcev posameznikov iz (meta) podatkov, ki jih pretežno nevede generirajo in puščajo v socialnih omrežjih, in v katerem ideje zgodnje normativne kritike družbeno nadzorovalne disfunkcije javnega mnenja aktualizira kritična analiza korporativnih praks panoptičnega podatkovnega nadzorovanja (»dataveillance«). Ključno vprašanje pri tem je, ali pojmi javnost, javno mnenje in javna sfera v dobi »upodatkovljenja javnega mnenja« še (lahko) ohranjajo zgodovinsko kritično družbeno ost.