Tematska stevilka Slavisticne revije zeli zlasti postaviti v sredisce zanimanja vprasanje razvoja medsebojnih vplivov med (druzbeno)geografskim prostorom in slovensko literaturo oz. literarno kulturo. Pri temeljnem raziskovalnem projektu Prostor slovenske literarne kulture: Literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom: Pri temeljnem raziskovalnem projektu (J6-4245 (A)),1 v okviru katerega je nastala vecina razprav iz te stevilke, namrec literaturo pojmujemo v duhu empiricnih in sistemskih metod, kar na kratko pomeni, da poleg korpusa literarnih besedil zajema literarne dejavnosti produkcije, distribucije, recepcije in obdelave, ki so interaktivno usmerjene na besedila, ter ustanove, institucije in medije, ki so skrbeli za posredovanje in sprejemanje literature in so scasoma omogocili polno razvitost literarnega polja. To pojmovanje bo razvidno iz posameznih prispevkov, ki ze deloma uresnicujejo zastavljene cilje. Vsaj minimalen konsenz je potrebno skleniti tudi, ko v zvezi z literaturo govorimo o prostoru, ki je bil od nekdaj predmet zanimanja najrazlicnejsih disciplin (od matematike, fizike in filozofije do sodobnih druzboslovnih in humanisticnih znanosti) in ga ni mogoce zvesti na eno(vito) definicijo. V pricujocem kontekstu, ki interdisciplinarno povezuje literarno vedo in geografijo, ga bomo razumeli pretezno v danostih njegove fizicno-naravne, gospodarsko-ekonomske, politicno- upravne in demografske strukture, in sicer z ozirom na njegov vpliv pri razvoju in dinamiki slovenske literarne kulture. To ne pomeni, da imamo opraviti s kaksnim deterministicnim in ozkogledim pojmovanjem geografskega prostora, ceprav predpostavljamo, da je prostor vsekakor eden od pomembnejsih dejavnikov pri razmestitvi in dinamiki literarne kulture. Ko obravnavamo odnos med prostorom in literaturo, pa ravno tako ni mogoce spregledati niti vplivov v obratni smeri, ki se nanasajo na vlogo in vpliv literarnih diskurzivnih praks na (druzbeno)geografski prostor, kar je mogoce strniti pod vprasanjem, kako je literatura preko besedil, simbolnih reprezentacij in imaginacij ter preko literarnih praks vplivala na dojemanje, dozivljanje, spoznavanje in modeliranje (regij, pokrajin, obrobij, sredisc) slovenskega etnicnega prostora. V namene preverjanja zastavljenih hipotez o medsebojnih vplivih med literaturo in prostorom si je projekt kot enega od glavnih ciljev zadal kartirati literarnozgodovinsko relevantne biografske podatke o zivljenjskih poteh pomembnejsih akterjev slovenske literarne kulture do leta 1940. Akterje slovenske literarne kulture predstavljajo pisatelji, prevajalci, knjizevni kritiki, uredniki, zalozniki, tiskarji, bibliotekarji in literarni znanstveniki, ki so objavili glavnino svojega opusa oz. so se do tedaj uveljavili na literarnem polju,3 postaje na zivljenjskih poteh pa se nanasajo na vse razlicne lokacije; od rojstnih krajev do krajev smrti, srednjega ter visjeoz. visokosolskega izobrazevanja, sluzbovanja, literarnega objavljanja (prostorska razmestitev periodicnega tiska) in knjiznega izdajanja literarnih del (zalozbe). K prostorskim podatkom iz biografij spadajo tudi (ne)literarne povezave oz. osebni stiki knjizevnikov, saj gre dejansko za njihovo prostorsko mrezenje, in spominski dogodki (spominski dan, praznik, spominski pohod, literarna drustva, literarne nagrade). Spomenikom je poleg tega namenjena cisto samostojna in natancneje razdelana vnosna tabela. Zbiranje podatkov za biografije in spomenike, ki je potekalo pod mentorstvom Urske Perenic pri predmetu Uvod v studij slovenske knjizevnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani od studijskega leta 2011/12 in z njim od poletnih mesecev tega leta nadaljuje manjsa skupina studentov (med najbolj vztrajnimi kar abecedno omenimo Anzeta Slano, Majo Vehar in Terezo Zorenc),4 je ze dalo prve delne rezultate. Delni rezultati, ki jih bo mogoce verificirati po zajemu vseh 330 predvidenih biografij, so bili predstavljeni na 10. vileniskem kolokviju (Lipica, 2012), ki se ga je udelezilo vec raziskovalcev iz projektne skupine. Urska Perenic in Marijan Dovic sta prvic predstavila tematske karte slovenske literature, izdelane na Geografskem institutu Antona Melika (Jerneja Fridl) in ki so zajele priblizno dese- tino biografij.5 V tej stevilki je objavljena razprava Marijana Dovica, ki obravnava spomenike slovenske literarne kulture z ozirom na njihovo vlogo pri oblikovanju in prilascanju kulturnega oz. nacionalnega prostora. Po predstavitvi dejavnikov za nastajanje omrezja spominskih obelezij avtor kriticno spregovori o delnih rezultatih njihovega kartiranja. Pri tem opozarja, da pri obravnavi spominskih obelezij ni smiselno opazovati samo geografske razmestitve, ampak je potrebno upostevati tudi casovnico njihovega nastajanja. Celostnejsi vpogled v proces mrezenja spominskih obelezij literarne kulture po njegovem lahko dá samo upostevanje kanonicnih in manj poznanih akterjev literarne kulture.