V prvem poglavju so prikazane druzbene okoliscine, ki so narekovale prehod od transmisijskega k transformativnemu pouku. Zanimiv je vpogled v postmoderno druzbo, izpostavljen je problem izginjanja trdnih identitet in tako tudi zgodb, ki se sprevracajo v transzgodbe; umetnik se danes ne sprasuje vec, kdo da je, temvec v katerem svetu je. Svet pa vse bolj postaja globalna vas, zivljenje je kompleksnejse, a veliko bolj povrsinsko. Gre za cas hitrega zivljenjskega sloga, ki povzroca v lite- raturi povezovanje zanrske in visoke knjizevnosti. Postmoderna doba je cas konca subjekta, kot poudarja avtorica monografije, zato je logicno vprasanje, ki si ga zasta- vlja: kako v takih razmerah - druzbenih in odsevu teh v knjizevnosti - uresnicevati cilje pouka knjizevnosti: kako krepiti posameznikovo kulturno zavest in spodbujati medkulturno povezovanje in kako sploh osmisljati pouk slovenscine v postmoder- ni dobi. Avtorica predstavi sistem pouka slovenscine in poda pregled sprememb ob orisu ucnih nacrtov na osnovnosolski in srednjesolski ravni, posebej izpostavi cilje mature in poklicne mature. Pregledno se posveca specificnim kljucnim zmoznostim, ki so zapisane v posodobljenih ucnih nacrtih za slovenscino (ki so nastajali v letih od 2006 do 2008). V okviru razlage sporazumevalne zmoznosti izpostavlja spremembe na informacijsko-komunikacijskem podrocju in s tem odpira pomembno vprasanje o integraciji razumevanja tradicionalne pismenosti in digitalne pismenosti, pri cemer opozarja na pomen celotne organizacije vzgojno-izobrazevalnega sistema, usmerje- ne v ucinkovito sodelovanje vseh akterjev sistema in v uciteljevo nenehno pridobi- vanje novih znanj o procesih branja, govorjenja in poslusanja; avtorica ugotavlja, da so nove pismenosti (poleg digitalne se medijska in informacijska) vecinoma prisotne na nacelni ravni in v strateskih dokumentih, v solski praksi pa v posameznih fazah vzgojno-izobrazevalnega procesa, pri cemer pa posebej opozarja, da je v solah treba slediti razvoju novih pismenosti, nikakor pa ne gre zanemarjati tradicionalne pisme- nosti.