Ob opozorilu na ta Bezlajev spodrsljaj zelim poudariti, da je moje vrednotenje Bezlaja kot jezikoslovca pozitivno. Po svoji osnovni usmeritvi je bil znanstvenik raz- iskovalec. Délai je kmalu po koncani drugi svetovni vojni na tedaj mladi, skromno razviti ljubljanski univerzi. Zelel je zapolniti vrzeli, ki so nastale ν slovenskem jezi- koslovju zaradi dolgega zavlacevanja ζ otvoritvijo ljubljanske univerze. V tem duhu je prevzel délo na slovenskem etimoloskem slovarju. Istocasno je bil odprt za preo- brazbo znanstvenega delà ν slovenskem jezikoslovju: za odmik od historizma in za vecji poudarek na sodobni slovenscini. Tak je bil po drugi svetovni vojni razvoj jezi- koslovja po svetu, tudi ν Angliji: ν zacetku petdesetih let 20. stoletja je imela Anglija samo eno univerzo, ki seje prvenstveno ukvarjala ζ anglesko historicno slovnico - ν Leedsu ν severni Angliji. Vse druge angleske univerze so se preusmerile na znan- stveno delo na sodobni anglescini. Tudi ν Sloveniji sta se anglistika in germanistika postopoma oddaljevali od historizma in se s tem prilagajali potrebam slovenskih anglistov in germanistov pri izvrsevanju njihovega delà po diplomi. V nasprotju ζ Bezlajevo domnevo o slovanskem izvora imena mislim, da je ime Mislinja praevropskega porekla in da je po svojem izvoru povezano ζ imenom reke Meze. Mislim, da je bilo najstarejse predrimsko ime reke Me/e Misa. Ta oblika ime- na reke je izpricana ν nemskem imenu reke Mies. Trdim, da se je sedanje slovensko ime Mislinja razvilo iz praevropskega imena reke Meze, da je ime Mislinja nastalo iz istega prajezika, iz katerega izhaja tudi ime reke Meze. Iz tega prvotnega imena reke Meze (Misa) seje ime Mislinja razvilo istocasno in pod enakimi pogoji kot ime Sa- vinja iz imena reke Save in Dravinja iz imena reke Drave. Ko so ν casu preseljevanja narodov prisli prvi Slovani ν Mislinjsko dolino, so nasli pri prebivalcih te doline ime reke Mislinje ze poíno oblikovano. Hudinja. Pri iskanju izvora imena potoka Hudinja je osrednji problem etimologi- ja besede hud, iz katere je ime Hudinja izvedeno. Etimologija se je izkazala bistveno bolj zapletena, kot je bilo mogoce predvidevati. Franc Miklosic je imel besedo hud za slovansko in jo je obravnaval ν samostojnem geslu.12 Kot indoevropske paralele je navedel besede iz litovskega in latvijskega jezika, torej iz baltskih jezikov. Med Miklosicevimi nasledniki je vedno bolj rasel dvom ν slovanski izvor besede. Ra- zlog zanj je dejstvo, da ni bilo najti paralele zanjo ν drugih indoevropskih jezikih. Razvoj te negotovosti je izcrpno prikazal ruski filolog Josip Nikolajevic Trubacev ν Etimoloskem slovarju slovanskih jezikov iz leta 1981.13 Prisel je do sklepa, da je »se najbolj verjetno«, da je beseda hud sorodna s staroindijskim glagolom ksodati ν pomenu 'drobiti, tolci' in s pridevnikom sudr ν pomenu 'majhen, droben'. Do podobne ugotovitve, da beseda hud etimolosko »ni jasna«, je prisel tudi France Bezlaj ν Eti- moloskem slovarju slovenskega jezika iz leta 1978. 1 France Bezlaj je bil rojen 19. septembra 1910 ν Litiji. Slavistiko je studiral ν Ljubljani in ν Pragi. Po diplomi je délai kot gimnazijski profesor ν Ljubljani. Leta 1939 je doktoriral iz slavistike. Po vojni je sel skozi celo vrsto odgovornih zaposlitev pri Slovenski akademimi znanosti in umetnosti in pri Filozofski fakulteti ν Ljubljani: 1949 je postal znanstveni sodelavec in nato svetnik pri Institutu za slovenski jezik na SAZU. Tu je vodil sekcijo za etimologijo in onomastiko. 1972 je ustanovil sekcijo za etimoloske slovarje. Na Filozofski fakulteti ν Ljubljani je bil leta 1950 izvoljen za lektorja slovenskegajezika in 1956 preimeno- van zapredavateljaza isti predmet. 1958 je bil izvoljen zaprofesorjazaprimerjalno slovansko jezikoslovje pri Filozofski fakulteti ν Ljubljani, ki gaje nato razvil ν samostojno studijsko usmeritev. Leta 1958 in 1981 je izdal ν dveh zvezkih delo Slovenska vodna imena, ki je pomemben prispevek k znanstvenemu razvoju te vede. Ob tem delu je imel redne konzultacije ζ Jakobom Kelemino, univerzitetnim profesorjem za ger- mansko filologijo, ki je kot germanist prav tako délai na etimoloskih problemih, povezanih s slovenskimi zemljepisnimi imeni. Bezlaj se je zanimal tudi za zgodovino slovenske stilistike, za problème, povezane ζ vprasanjem razsirjenosti slovenskegajezika ν alpskem prostoru, za zgodovino stikov Slovencev ζ drugimi Slovani. V letih 1976 in 1982 je objavil prva dva zvezkaEtimoloskega slovarja slovenskega jezika, druga dva zvezka sta izsla 1992 in 2005, po Bezlajevi smrti, pod urednistvom njegovih znanstvenih naslednikov Marka Snoja in Metke Furlan, ki sta pripravila za tisktudi Zbrana déla Franceta Bezlaja in jih objavila ν dveh knjigah 1978 in 1981. France Bezlaj je umrl 27. aprila 1993 ν Ljubljani.