Pregled nekaterih od teh medvojnih prevodov razodene, da so bili pomanjkljivi tako na vsebinski kot na formalni ravni, najbrz tudi zato, ker prevajalci niso dovolj dobro poznali slovenskega jezika. Bolj kakovostni prevodi Gradnikove poezije na- stanejo sele v drugi polovici 20. stoletja, ko zacnejo pri prevajanju sodelovati Slo- venci, vecinoma ziveci v Furlaniji-Julijski krajini. Na taksen nacin je nastala prva Gradnikova pesniska zbirka v italijanscini Poesie. Izsla je leta 1984 v nizki nakladi pri lokalni zalozbi Braitan v Krminu, toda njen ponatis leta 2001 je jasno nakazal pozitiven bralski odziv. Antologija Eros - Thanatos, ki je izsla dobro desetletje po ponatisu zbirke Poesie, tako nadaljuje in na siroko odpira pot Gradnikove poezije med italijanske bralce. Zbirka zdruzuje okoli 60 pesmi, predhodna zbirka Poesie pa obsega le nekaj vec kot deset pesmi. Kljub temu pomen zbirke Poesie ni zanemarljiv, saj so v njej prvic v italijanskem prevodu objavljene pesmi, ki spregovorijo o slo- vensko-italijanskih odnosih na Primorskem v prvi polovici 20. stoletja, pesmi torej, ki jih italijanski slavisti v medvojnem obdobju niso prevajali, saj se niso skladale z »italijansko« podobo o Gradniku, kot na pol italijanskem pesniku, ki deluje v prid slovensko-italijanskega kulturnega zblizevanja. Na ta vidik opozarja tudi zbirka Eros - Thanatos, ki prek petih tematskih ciklov zaobjame vso karakteristiko Gradnikove poezije. Prevajalka, odlicna poznavalka Gradnikovega pesniskega opusa, poleg tega ponudi v spremni studiji lastno, izvirno interpretacijo, pri cemer posebej poudari Gradnikovo eksistencialno povezanost z zemljo, ki je opazna predvsem v pesmih o rodnih Brdih, in prehod Gradnikove ljubezenske poezije zgodnjega obdobja, razpete med erosom in tanatosom, v duhovno poezijo poznega obdobja, v kateri pride do pomiritve pesnikove strasti in strahu pred koncnostjo, v spoznanju vecne, vseobse- gajoce, cloveka presegajoce ljubezni.