0 Prva asociacija ob Kettejevem verzu in kitici je najbrz svobodnost in nekaksen notranji ritem nasproti togi metricni shemi. A Kette ima svobodnega verza (odslej SV) malo, najvec pet od 222 pesmi. Bistveno za Ketteja je nekaj povsem drugega: ogromno transformacij klasicne metrike in ritmike: Kadar Kette je bil metricno in ritmicno najbolj inovativen in sirok pesnik dotlej (najbrz tudi poslej). Njega, Murna in Zupancica so predvsem zanimali eksperimenti z metriko in kiticami, ne pa svobodni verz v danasnjem smislu (najvec SV ima Zupancic, v Casi opojnosti npr. Tu, Himna, Samotna melodija). Kar zgleda svobodno, je v resnici dereguliran silabotonicni in naglasni (tonicni) verz. SV postane dominanta sele generacijo pozneje, z Lovrencicem (1917 je izsla njegova zbirka Deveta dezela), Seliskarjem, Jarcem in Antonom Vodnikom, zadnjo fazo pa doseze s Kocbekom (antiskladenjski SV, torej verz s kopico enjambementov). Za Ketteja je bil metrum nujna sestavina pesmi: njegova zgodnja (1894) samoocena »Metrum samovoljno rabim, a ne nepravilno« (Protikritika na kritiko clana Peterlina, ZD 2: 209) je zato cisto pravilna. Katere neregularnosti so imeli pesniki pred Kettejem? Metricnost in svoboda sta pojma, ki ju je mogoce stopnjevati (bolj ali manj metricen, bolj ali manj svoboden). Zato je slo tudi osvobajanje verza od silabotonike (= verzi imajo isto stevilo iktov in isto stevilo nenaglasenih zlogov med ikti, npr. v jambih vedno eden, v daktilih dva) skozi razlicne stopnje. Prva je bil naglasni verz (gl. pogl. 4), ki se je zacel z Jarnikom in nadaljeval s Presernom vse do Askerca: isto stevilo iktov, a razlicno stevilo nenaglasenih zlogov med ikti, namrec eden ali dva. Druga je bil iregularni silabotonicni verz (verzi imajo zelo razlicno stevilo zlogov), ki starta v drugi polovici 19. stoletja (Levstik, Josip Stritar, Gregorcic, Askerc, gl. pogl. 2 in 4), tretji je iregularni naglasni verz (verzi imajo razlicno stevilo iktov). Askerc pa je v epiko vnesel se nerimani verz. Kaksno je pri Ketteju stevilsko razmerje med tradicijo in inovacijo? Analiziral sem vseh 222 Kettejeve pesmi iz obeh knjig Zbranega dela, v prilozeni preglednici pa popisal 180 iz ZD 1 (42 pesmi iz ZD 2 so njegove zgodnje, klasièna silabotonika in tonika). Od 180 pesmi jih je 162 v silabotoniènem verzu: od tega 128 v regularni obliki (enako dolgi verzi ali urejeno menjavanje razliènih verzov), 21 pesmi v iregularni silabotoniki, 8 pesmi v regularni hetero- in polimetriji, v 5 pesmih pa je lomil klasiène metrume. Kar se tièe ritmike, je od 162 silabotoniènih 19 takih, da je metrum »krsil« s krajsanjem ali daljsanjem za en ali dva nenaglasena zloga. Od preostalih 18 pesmi (180 - 162) jih je 11 napisal v naglasnem verzu in kveèjemu 7 v svobodnem (meja med Kettejevim naglasnim in svobodnim verzom ni vedno jasna). Karkoli od vsega tega ze imamo za neregularnost ali svobodnost (npr. tistih 21 v iregularnem verzu, 19 s krajsanjem, 7 v svobodnem in kaki dve z lomljenim metrumom - to so prej omenjene razliène stopnje svobodnosti), je oèitno, da je ta v manjsini, najveè 49 od 220 (svobodnega verza je le 7) oz. 22 %. Svobodni verz danes pomeni svobodnost od metriènega (numeriènega) reda, verz, ki ni metrièen. Ali ima svobodni verz kaksno speciièno, le zanj znaèilno lastnost, pa je odprto vprasanje. V poglavju o tonizmu sem pokazal, da so kandidati za svobodni verz pesmi Zapusèeni, Osameli, Pod vrbami zalujkami, Pa zelene brstièe poganja, Èez pesèek bel, Novi akordi 5, dodati je treba se Jagned ter Oj ti blaga Deva Marija iz èrtice Poboznost k majki Bozji (ZD 2: 19) - vsega 8 pesmi od skupno 220 Kettejevih pesmi. Toda v svobodnem verzu je zanesljivo le Jagned, ostale pa so odvisne od interpretacije, kot pokazano. V Jagnedi iktov, torej metruma, ni veè smiselno iskati: v krosnji nam tezave pri doloèanju iktov povzroèa èisto vsak verz, z deblom ni veliko bolje - svobodni verz se mi zdi najboljsa razlaga (t.i. sintagmatski SV). Enako pri Oj ti blaga Deva Marija (stavèni svobodni verz).