Stres kot sopotnik sodobnega človeka je neločljivo povezan z delom. Stres je odziv, ki ga lahko imajo ljudje, kadar so izpostavljeni delovnim zahtevam in pritiskom. Posledice pogojev dela lahko imajo pomemben vpliv na zaposlene v zdravstveni negi in njihovo sposobnost za uresničitve nalog, sprejemanje odločitev, zmanjšano motivacijo in posledično lahko pripeljejo tudi do nepopravljivih posledic za kakovost in varnost pacientov. Težave, povezane s stresom, lahko vplivajo na učinkovito delovanje zdravstvenih organizacij. V doktorski disertaciji smo predstavili teoretično ozadje, s teoretičnimi osnovami in raziskovalnimi vrzelmi vpliva in posledic potencialnih dejavnikov stresa na delovnem mestu (medosebni odnosi, pogoji za delo, organizacija dela, obseg dela, kompetentnost za delo, možnosti razvoja idr.) med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Izvedli smo terensko presečno raziskavo z neeksperimentalnim eksplikativnim dizajnom, kjer je največji poudarek bil namenjen potencialnim dejavnikom stresa in interakciji s kulturo kakovosti in varnosti, ki smo jo nadgradili z empirično kvantitativno analizo omenjenih konstruktov. Raziskovalni model je osnovan na osnovi pregleda literature in ugotovljenih raziskovalnih vrzeli. Model je razdeljen na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je njihov vpliv različen. V raziskavo je bilo vključenih 11 % (N = 983) zaposlenih v zdravstveni negi 21 slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah ocenjujejo, da so na delovnem mestu izpostavljeni visoki stopnji stresa. Najpomembnejši dejavniki za pojav stresa so slaba organizacija dela, izmensko delo, težave zaradi delovne opreme, infrastrukture in slabega informacijskega sistema, pomanjkanje podpore vodstva, kritike s strani pacientov in svojcev ter profesionalne in intelektualne zahteve delovnega mesta. Zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, počutja ne navajajo slabše kot običajno, imajo pa občutek nenehnega pritiska. Posledice stresa se kažejo kot nekorekten odnos do drugih, nezdrav življenjski slog, telesni in psihični simptomi, želja po prenehanju opravljanja trenutnega dela in zmanjšana motiviranost za delo. Navedeno ima posledice na kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, saj omenjeni težki delovni pogoji, vplivajo na zaznano kulturo kakovosti in varnosti med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Raziskava pokaže, da je zaposlenim v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje, kot so ustrezno število zaposlenih, razvoj kariere, ustrezne urnike dela in posledično življenjsko ravnovesje, da ne bodo več imeli želje zapustiti delovno mesto. Soočiti se je treba z delovnim okoljem bolnišnic, kjer je potrebno za kulturo kakovosti in varnosti več odprte komunikacije, vključevanje zaposlenih in ustrezni pogoji dela. Samo spremembe na ravni posameznika, tima, organizacije in države bodo pripeljale do pozitivnih sprememb v odnosih, pogojih dela in zaznavanju kakovosti in varnosti zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Ključne besede: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas