UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
E-resources
Full text
Peer reviewed Open access
  • KATJA MIHURKO PONIZ: ZAPISA...
    Pavlin, Vita Zerjal

    Slavistična revija, 01/2015, Volume: 63, Issue: 1
    Journal Article

    Najnovejse delo Katje Mihurko Poniz monograija Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih knjizevnic s paradigmo nacionalne knjizevnosti, izdana pri avtoricini maticni Univerzi v Novi Gorici, tako kot njene dosedanje knjige (Drzno drugacna: Zofka Kveder in podobe zenskosti, Labirinti ljubezni v slovenski knjizevnosti od romantike do II. Svetovne vojne, Evine hcere: Konstituiranje zenskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848-1902, urednica Zbranega dela Zofke Kveder I, II, III) in vecina njenega znanstvenega dela sodi na podrocje studij spolov in feministicnih teorij. A to nikakor ne pomeni, da gre za ukvarjanje z obrobno tematiko. Ze s podnaslovom je raziskovalka opozorila, da so slovenske knjizevnice obravnavanega obdobja sedmih desetletij, tj. 1848-1918, prelamljale paradigmo nacionalne knjizevnosti, ki so jo postavljali njihovi moski vrstniki, a zaradi odmika od paradigme prizadevanj avtoric ne obravnava kot apriorno manjvrednih. Ravno nasprotno, prevladujoce tovrstno dosedanje ravnanje v slovenski literarni zgodovini jo spodbuja, da raziskuje vzroke za neskladnost del avtoric z osrednjim moskim tokom slovenske knjizevnosti druge polovice 19. in zacetka 20. stoletja. Raziskovanje, v katerem uporablja tudi komparativno metodo in zglede za dela slovenskih knjizevnic isce pri tujih avtoricah, jo privede do spoznanj o vrednotah, ki so jih v slovenski literarni sistem prinasale ustvarjalke, vendar jih je slovenska literarna zgodovina vecinoma spregledala. Zato ze v Uvodu navaja provokativni vprasanji Rite Felski (The Gender of Modernity): »Kako bi se nase razumevanje moderne spremenilo, ce bi, namesto da vzamemo mosko izkusnjo kot paradigmatsko, pogledali v besedila, ki so jih napisale zenske ali so bila napisana o zenskah? In kaj, ce bi zenskim fenomenom, ki imajo v nasih oceh pogosto polozaj necesa drugotnega ali obrobnega, dali osrednji pomen v analizah kulture moderne?« Prav to je storila Katja Mihurko Poniz in s prav tem namenom, da bi namrec njene ugotovitve spremenile nase razumevanje obravnavanega obdobja.