Zadovoljstvo z bivalnim okoljem je bila v zadnjih desetletjih temeljito raziskovana tema, saj lahko ponudi pomemben vpogled v kakovost bivalnega okolja. Vendar na tem področju še vedno ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj in neskladnosti med izsledki raziskav. Ker na razumevanje katerega koli področja znanstvenega raziskovanja pomembno vpliva kakovost metodologije in uporabljenih merskih instrumentov, je namen tega članka pregled trenutnega stanja razvoja in psihometričnih značilnosti najpogosteje uporabljenih metod merjenja zadovoljstva z bivalnim okoljem, in sicer samoocenjevalnih vprašalnikov, ki izhajajo iz pristopa merjenja splošnega zadovoljstva z bivalnim okoljem na podlagi ocenjevanja zadovoljstva s posameznimi vidiki bivalnega okolja. Iz pregleda študij je razvidno splošno pomanjkanje ustrezno razvitih vprašalnikov s preverjeno veljavnostjo, pomanjkljivo poročanje o izvoru, razvoju in psihometričnih značilnostih uporabljenih vprašalnikov ter pogosto pomanjkljivo vlaganje v razvoj in preverjanje veljavnosti vprašalnikov. Ta opažanja so pomembna predvsem za ocenjevanje kakovosti študij in implikacij glede zadovoljstva z bivalnim okoljem, ki izhajajo iz teh študij, poleg tega so to točke, v zvezi s katerimi bi bilo mogoče raziskovalno prakso izboljšati.