Ob  raziskovanju  sledov  rimskodobne  poselitve  na  Grubljah  (Vipava)  so  bili  izkopani  403  ostanki  velikih  sesalcev, od tega 108 taksonomsko določljivih. Skupno je bilo med njimi zastopanih najmanj pet vrst (tj. domače govedo  z  dobrima  dvema  tretjinama  najdb,  ovca  in/ali  koza,  domači  prašič,  konj  in  jelen),  morda  pa  tudi  tur  in  zober.  Biometrična  analiza  govejih  kosti  je  pokazala  na prisotnost ostankov velikih živali napredne “rimske” pasme tudi še v četrtem stoletju, tj. ob nastopu poznoan-tičnega obdobja. Prav tako je s podatki za rimskodobne primerke  iz  širše  regije  skladna  plečna  višina  konja,  kateremu  je  pripadala  edina  nepoškodovana  dolga  kost  v  celotnem  gradivu  (tj.  stopalnica).  Govedoreja,  sicer  osrednji vir mesa za lokalno prebivalstvo, je bila primarno domnevno usmerjena v izkoriščanje volov (in krav?) kot delovne živine. Največ 6,6-odstotni delež ostankov lovnih vrst priča o (količinsko) skromnem pomenu divjačine v lokalni prehrani.