UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • The future of public communication : a proposal on how "hate speech" could be defined in Europe
    Teršek, Andraž
    Postalo je očitno, da Evropa potrebuje in si resnično želi svoj koncept sovražnega govora. Zato ga mora natančno dovolj opredeliti, ne samo v pravni teoriji, ampak tudi v sodni praksi ustavnih sodišč ... držav članic EU in Sveta Evrope. Konceptualno opredelitev mora razviti in ponuditi predvsem Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Sodba tega sodišča v zadevi Weideland proti Švedski iz leta 2012 je ponujala le opisne smernice za morebitno opredelitev sovražnega govora. Sodišče je poudarilo, da bi lahko "žaljive" in "sovražne pripombe" zakonsko prepovedali in kazensko preganjali, zlasti če bi take pripombe lahko pravno priznali in ocenili kot "zelo resne obtožbe na podlagi močnih in stvarno neutemeljenih predsodkov". ESČP je sredi junija 2020 sprejelo končno sodbo v zadevi Carl Jóhann Lilliendahl proti Islandiji, ki obravnava homofobni sovražni govor. Čeprav je izrecno uporabilo izraz sovražni govor, pa ga še vedno ni opredelilo kot koncept. Avtor z upoštevanjem sodne prakse ESČP o svobodi izražanja v zadnjih petih do osmih letih poveže z razumevanjem tega pojma Evropske komisije in domnevno opredelitev, določeno v KZ-1. Ponudi alternativni predlog za skupno in celovito evropsko opredelitev sovražnega govora.
    Vir: Javna uprava. - ISSN 1318-2277 (Letn. 56, št. 3/4, 2020, str. 29-60, 131-132)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2020
    Jezik - angleški
    COBISS.SI-ID - 44846595

vir: Javna uprava. - ISSN 1318-2277 (Letn. 56, št. 3/4, 2020, str. 29-60, 131-132)
loading ...
loading ...
loading ...