UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
AGRFT, Center za teatrologijo in filmologijo, Ljubljana (AGRFT)
  • Transformacija produkcije, teksta in občinstev dokumentarnih filmov na slovenski javni televiziji od 1958 do 2011 : doktorska disertacija
    Stamboldžioski, Katja
    Doktorska disertacija proučuje transformacijo dokumentarnih filmov na TV Ljubljana in TV Slovenija med leti 1958, ko je TV Ljubljana začela oddajati program, in 2011. Pri tem analiziramo tri vidike ... in sicer produkcijo, tekst in občinstvo, saj je takšen pristop v zadnjih letih v ospredju zanimanja medijskih študij, kjer se vzpostavlja novo, interdisciplinarno znanstveno polje medijske produkcije oz. industrije s poudarkom na povezavah med produkcijo, tekstom in občinstvom (Holt in Perren, 2009; Meyer, 2012; Cottle, 2003; Mayer, 2009, Caldwell, 2008). Drugod je televizija že v 60. letih postala dominanten množični medij, pri nas se je njen razvoj začel šele 1958 in je množično razširjenost dosegla kasneje. Dokumentarna produkcija se je zaradi upada v kinematografski produkciji zatekla pod okrilje televizije. Javne televizije so s tem izkazovale javno poslanstvo, a se je žanr na televiziji začel spreminjati, saj se v 90. letih prejšnjega stoletja zaradi spremenjenih medijskih razmer in komercialnih televizijskih postaj pojavijo novi tipi oddaj oz. novi pristopi v rabi dokumentarnega (Kilborn in Izod, 1997, str. 20). V disertaciji definiramo televizijski dokumentarni film na podlagi temeljnih teoretičnih konceptov (Nichols, 2010; Bordwell in Thompson, 2010; Bondebjerg, 2003; Kilborn in Izod, 1997; Šprah, 2010; Aufderheide, 2007), ki niso enotni oz. se razhajajo že v temeljnih kategorijah dokumentarnega filma kot žanra, stila, tipa artefakta ali zgolj specifičnega načina filmskega ustvarjanja (Kilborn in Izod, 1997, str. 15). Pri raziskavi produkcije se opiramo na produkcijske, arhivske dokumente TV Ljubljana in TV Slovenija ter na šest pol strukturiranih intervjujev z ustvarjalci dokumentarnih filmov in uredniki ter identificiramo tri glavna obdobja razvoja dokumentarnega filma: prvo obdobje ali obdobje vzpostavitve dokumentarnega filma kot podaljška informativnih oddaj (1958–1980), drugo obdobje ali obdobje vzpona dokumentarnega filma in ljubljanske šole (1981–1990), in tretje obdobje ali obdobje revitalizacije dokumentarnega filma in koprodukcij (1991–2011). V prvem obdobju se je dokumentarni film razvijal predvsem v okviru Aktualno–politične redakcije in je obravnaval aktualne dogodke, večinoma je bila produkcija serijska. V drugem obdobju se na področju dokumentarne produkcije vzpostavijo profesionalni standardi, novinarji začnejo sodelovati z režiserji in pisati scenarije, vzpostavi se t. i. ljubljanska šola dokumentarnega filma, predvsem s serijo »Dokumentarec meseca«, ki izkazuje visoke standarde in izvirnost. V tretjem obdobju so polje ustvarjalnega sodelovanja razširi na številne koprodukcije z neodvisnimi producenti, kar prinaša širši ustvarjalni zagon in pestrost obravnavanih tem. V vseh obdobjih pa so tako TV Ljubljana kot TV Slovenija pestile številne težave, od finančnih, kadrovskih, in produkcijskih, zato so ustvarjalci dokumentarnih filmov vedno ustvarjali znotraj birokratskih in nefleksibilnih omejitev produkcijskih kapacitet, časovnih in finančnih omejitev. Za vsako izmed treh obdobij smo analizirali dva dokumentarna filma in pokazali, kako so se produkcijski pogoji odražali v tekstu, filmski formi in stilu (Bordwell in Thompson, 2010) ter načinu reprezentacije realnosti (Nichols, 2010). Že od 70. let prejšnjega stoletja pa je televizijski medij skrbel tudi za raziskave občinstva, saj je občinstvo za medij dejavnik negotovosti (Ang, 2012, str. 315), predvsem so barometri gledanosti in poslušanosti služili vodstvu in politiki, pod drobnogledom pa so bile večinoma informativne vsebine. Obrat pri institucionalnem dojemanju občinstva se zgodi ob prihodu komercialnih televizij v 90. letih, ko TV Slovenija začne izgubljati monopol, hkrati pa se na tržišču bori za marketinške prihodke, saj le naročnina za produkcijo vseh oddaj ni zadostovala. Ustvarjalci dokumentarnih filmov sprva v ustvarjalnem procesu niso razmišljali o občinstvu in so se večinoma opirali na intuicijo (Hagen, 1999, str. 133), svoje občinstvo pa so sicer uvrščali v bolj izobraženo, bližje kino ali gledališki publiki, ki se želi izobraževati. Kasneje so čutili pritiske podatkov gledanosti, ki so z meritvami AGB Nielsen na voljo vsakodnevno. Vendar se je pod pritiskom gledanosti spremenila tudi programska shema, ki je bila po letu 1993 izrazito usmerjena v informiranje in zabavo. S tem pa je začel izgubljati tudi dokumentarni žanr, 2011 je bila ukinjena najpomembnejša dokumentarna serija »Dokumentarec meseca«, a so bili razlogi večplastni, med drugim je na produkcijo dokumentarnega filma vplival tudi Zakon o Slovenskem filmskem centru – javni agenciji RS – ZSFCJA, ki se je finančno zažrl v lastno produkcijo Kulturnega in umetniškega programa, čeprav naj bi zagotavljal vsebinsko obogatitev programa. Iz disertacije izhaja, da je bila TV Ljubljana in TV Slovenija med 1958 in 2011 pomembna producentka dokumentarnih filmov, ki je dosegala široko publiko.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Stamboldžioski], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 200232195

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
Knjižnica
 II 0000001437/0000000007
IN: 020240250 Knjižnica
 II 1437/7
IN: 020240250 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico