UNI-MB - logo
UMNIK - logo
 
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana - vsi oddelki (FFLJ)
OHK FF oddelčne knjižnice bodo imele v času poletnih mesecev nekoliko prilagojene urnike. Poletne urnike si lahko ogledate:
Poletni urniki
  • Deterritorializacija i reterritorializacija kak sposob mirosozercanija v èpohe globalizacii
    Javornik, Miha
    Danes dobro znana pojma deteritorializacija in retoeritorializacija (F. Guattari, G. Deluze) predstavljata izhodišče za obravnavo specifike ruskega postmodernizma v obdobju globalizacije. - Pod ... pojmom "deteritorializacije" razumemo način osvobajanja od monološke (Bahtin) totalitarne besede (Foucault), v katerem kot dominanta deluje centrifugalna sila. Ta odpira pot polifonični besedi, ki priča o procesu "demokratizacije" v recepciji znaka. Podobnosti teh procesov v "zahodni" in ruski kulturi od petdesetih do osemdesetih let 20. stoletja, ki jih najbolj jasno opazujemo v delih konceptualistov, vzpodbuja k razmisleku o zakonitostih, ki so tako v pogojih "totalitarizma kapitala" kot v pogojih "idelološkega totalitarizma" pripeljale do podobnih kulturnih form (fenomen porajajoče se globalizacije). - Preučevanje teh zakonitosti v ruski kulturi je na eni strani vezano na načine destrukturiranja vsega monološkega in kanoniziranega (karneval), obenem pa jih določa neprekinjeno zavestno konstruiranje nekih "novih" informacij. Agresivnost, ki je značilna za praktično vse "avantgardne" pojave v različnih obdobjih, se v postmodernizmu kaže kot nasilje nad jezikom kot konvencijo, ki omogoča manipulacijo s posameznikom. Nezmožnost obnovitve jezika kot sredstva za izražanje resničnega bistva vodi avtorja tako na "zahodu" kot na "vzhodu" v stanje absurda, shizofrenije in smrti avtorja. Čeprav se na prvi pogled zdi paradoksalno, se prav v tej točki v razvoju kulture dominanta centrifugalne sile umakne centripetalni - aktualizira se ideja reteritorializacije. - V ruski literaturi 20. stoletja opazujemo štiri zaporedne in na nek način ponavljajoće se faze deteritorializacije in reteritorializacije, ki pričajo o ciklični logiki v razvoju kulture (Hlebnikov, oberiuti, lianozovci, V. Sorokin). Prav v ustvarjanju Sorokina se cikel, ki se začenja s Hlebnikovim, zopet vrne v svoje izhodišče. Kot pisatelj, ki občutljivo odraža logiko razvoja ruske kulture, se Sorokin v svoji prozi ob razkrinkavanju ene vrača k drugi utopiji in na ta način aktualizira predstavo o pomenu mitske logike v razvoju zgodovine.
    Vir: Literatura in globalizacija : (k vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije) : [zbornik] = Literatura i globalizacija : (k voprosu identičnosti v kulʹturah centralʹnoj i jugo-vostočnoj Evropy v èpohy globalizacii) : [sbornik] (Str. 71-75)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2006
    Jezik - ruski
    COBISS.SI-ID - 32305506

Vnos na polico